Pozabite na propelerje in drage računalniške algoritme. Cyclotech Blackbird se dviga v nebo s šestimi vrtečimi se bobni, ki bi jih prej pričakovali v pralnem stroju kot na nebu. In ja, zadeva dejansko leti.
Na prvi pogled izgleda kot kulisa iz nadaljevanja Blade Runnerja ali pa kot umetniška instalacija iz dizelpunk razstave. Toda Cyclotech Blackbird ni filmski rekvizit, temveč realen tehnološki poskus, ki bi lahko popolnoma preoblikoval prihodnost letenja – ali vsaj, kako to dojemamo.
Če mislite, da gre za še enega izmed številnih eVTOL (electric Vertical Take-Off and Landing) projektov, ste le delno ugotovili. Blackbird ne uporablja tradicionalnih propelerjev, temveč šest Cyclorotorjev – bobnov z naklonsko nastavljivimi lopaticami, ki med vrtenjem ustvarjajo vektorje potiska v katerokoli smer. Zadeva izgleda, kot da bi Da Vincijev skicirni blok srečal Voith-Schneider propelerje iz pomorske industrije – in se odločil, da bi zadeva morala leteti.
Ampak preden začnemo sanjati o jutrišnjem jutranjem letu na delo, je treba razumeti: Blackbird je še vedno prototip – 340 kilogramov (750 lb) težka leteča naprava brez sedežev, ki služi predvsem kot dokaz, da ta koncept res deluje.
Kaj sploh je Cyclorotor in zakaj je to pomembno?
Za razliko od tradicionalnih rotorjev, ki ustvarjajo potisk z dolgimi lopaticami, se Cyclotechov sistem zanaša na hitro vrtljive bobne, v katerih so kratke lopatice, ki se lahko v realnem času nagibajo in tako ustvarjajo potisk v poljubni smeri. Rezultat? 360-stopinjski nadzor nad gibanjem v zraku brez potrebe po naklonih.
- Boljša stabilnost v vetrovnih pogojih
- Takojšen bočni premik brez nagiba
- Kompaktna oblika, idealna za urbana okolja
- Nizka višina in manjši hrup v primerjavi s tradicionalnimi rešitvami
Trenutni prototip ima štiri Cyclorotorje na vsakem vogalu in dodatna dva pod nosom in repom, kar omogoča popoln nadzor nad rotacijo, premikom in višino, ne glede na smer telesa.
Vzlet iz garaže prihodnosti – Cyclotech Blackbird
Čeprav naprava deluje kot inženirski čudež, pa ni brez težav. Sistem – Cyclotech Blackbird – Cyclorotorjev je mehanično izredno kompleksen – z več gibljivimi deli, kot si povprečen inženir želi sanjati. In čeprav so lopatice videti manj zastrašujoče od helikopterskih rotorjev, so vseeno sposobne hitro in boleče srečanje z radovednim ptičem.
Poleg tega bo komercialni model z imenom CruiseUp predvidoma pripravljen šele okoli leta 2035, kar je v svetu eVTOL skoraj geološka doba. A pri Cyclotechu ne hitijo na trg z obljubami o letečih taksijih. Njihova resnična ambicija? Licenciranje Cyclorotor pogona za širok spekter uporab – od dronov, do reševalnih plovil in morda celo letečih dostavnih kapsul.
CruiseUp: osebni leteči mehurček prihodnosti
Predvideni CruiseUp bo dvosed, s končno hitrostjo 150 km/h (93 mph) in največjim dosegom 100 km (62 milj) – kar se na prvi pogled morda zdi malo, a je več kot dovolj za skok iz predmestja v središče mesta. Tudi če imaš “range anxiety”, si lahko miren: to ni letalo, to je urbani leteči skuter.
Ker Cyclorotorji omogočajo takojšen odziv in natančno krmiljenje, naj bi bila izkušnja letenja precej bolj gladka kot pri običajnih štirikopterjih. Namesto nenehnega mikronastavljanja višine in nagiba, se Cyclotech Blackbird premika kot podvodni dron v zraku – mirno, natančno in brez tresljajev.
Stroj, ki zveni kot znanstvena fantastika – a že leti
Če kaj, potem je Cyclotech Blackbird poklon času, ko je bilo letenje še nekaj eksperimentalnega in ko so inženirji še lahko bili čudaki s sanjami. Ta stvar ima več skupnega z eksperimentalnim letalstvom iz 50-ih kot pa s sodobnim svetom AI in aplikacij.
In prav zato je tako očarljiv. Gre za mehansko radikalnost, ne digitalno. Za inženirski pristop iz prihodnosti, ki uporablja filozofijo preteklosti.
Letalnik, ki ga še dolgo ne bomo vozili – a si ga bomo zapomnili
Cyclotech Blackbird verjetno nikoli ne bo serijski leteči avto, ki bi ga parkirali na dvorišču. Toda to niti ni bistvo. Gre za demonstracijo popolnoma novega načina pogona, ki lahko spremeni vse – ne le eVTOL sektor, ampak tudi letalstvo kot celoto.
Če bo Cyclotechu uspelo poenostaviti in miniaturizirati svoj sistem, bi lahko videli Cyclorotor pogon na dronih, reševalnih vozilih, morda celo na vojaških platformah. In če bo CruiseUp nekoč res poletel v serijski proizvodnji, bo to eden najbolj eksotičnih, mehansko zanimivih in vizualno norih prevoznih sredstev, kar jih bo kdaj obstajalo.
Cena? Tega še ni, ampak če sodimo po kompleksnosti in ekskluzivnosti, bo verjetno v rangu luksuznega električnega avtomobila ali zasebnega helikopterja.
Na koncu ostaja vtis: če hoče prihodnost leteti – zakaj ne bi to počela z bobni?
