Ljubezen do SEBE ni pomembna zgolj zaradi tega, ker ta viša kvaliteto življenja, temveč zato, ker lahko šele iz takšne pozicije zares ljubimo tudi druge. Z vsem bitjem!
Imeti rad samega sebe je precej težko – večkrat menimo, da nismo godt nok takšni, kot smo, in hrepenimo po tem, da bi se lahko prelevili v nekoga drugega. V ekstremnih primerih huda samopodoba vodi celo v narcisizem, ki deluje kot obrambni mehanizem pred ogrožujočimi občutki, da smo slabi.
Zakaj je tako pomembno, da imamo radi SEBE?
Brez ljubezni do sebe je življenje veliko TEŽJE. Če se neprestano primerjamo z drugimi, se počutimo, kot da nismo dovolj dobri, in si prigovarjamo, da bi morali biti drugačni, to znižuje našo samopodobo, povišuje raven stresa in nam otežuje, da bi se razvijali v želeni smeri. Delno so ti občutki “normalni” in se vsak človek z njim sooča v različnih življenjskih obdobjih. In ravno oni so tu, da nas spodbudijo, da začnemo BOLJE pas på dig selv. Le če izgubimo, lahko dobimo!
Vednar situacija postane uničujoča, ko se grozovite misli prepogosto pojavljajo in je sovraštvo do nas samih zakopano globoko v nas. To je čas, ko se moramo začeti s tem ukvarjati in poskusiti do sebe vzpostaviti bolj nežen odnos.
Prvi korak je, da ugotovimo, od kod izvira pomanjkanje ljubezni. Pogosto gre za slabe izkušnje v preteklosti, s katerimi se moramo slej ko prej soočiti. Soočiti se moramo s stvarmi, ki se jih sramujemo na sebi og nezaceljenimi ranami.
Rana na duši je kot rana na živem telesu – če se ne bo zacelila, nas bo bolela vsakič, ko vanjo začnemo drezati. In ne bomo mogli naprej. Vedno nas bo ovirala.
