Najboljše univerze na svetu 2016 – slovenski univerzi napredovali

Center for World University Rankings (CWUR) har afsløret de bedste universiteter i verden i 2016. Listen, som rangerer universiteterne efter otte objektive kriterier, herunder fakultetets kvalitet, studerendes beskæftigelsesegnethed og dens indvirkning, omfatter også universiteterne i Ljubljana og Maribor . Amerikanske universiteter regerer. Disse er de bedste universiteter i verden 2016.

Hvilke er najboljše univerze na svetu 2016? Po raziskavi raziskovalcev Centra za ocenjevanje kakovosti univerz na svetu (CWUR) er najboljša univerza na svetu 2016 univerza Harvard. Tudi preostali dve mesti na vrhu si lastita ameriški univerzi, in sicer univerza Stanford in Tehnološki inštitut Massachusettsa.

Univerza v Ljubljani se je znašla v prvi petstoterici.

Med seznamu najboljših 1000 univerz na svetu se je znašlo 224 ameriških, 90 kitajskih, 74 japonskih in 65 britanskih univerz. Na Otoku imamo najboljše evropske univerze, na četrtem in petem mestu sta se namreč znašli univerzi Cambridge in Oxford.

Na lestvici sta tudi ljubljanska in mariborska univerza, ki na lestvici pričakovano nista tako visoko. Ljubljanska univerza hun fandt sig selv na 477. mestu, kamor je napredovala s 504. mesta, mariborska univerza pa se je zavihtela na 804. mesto, kar je šestnajst mest bolje kot leta 2015 (820. mesto). Univerza na Primorskem og Univerza v Novi Gorici se nista uvrstili na seznam.

LÆS MERE: 10 bedste onlinekurser fra verdenskendte universiteter, som vi kan tage gratis

Mariborska univerza se je znašla v drugi polovici seznama najboljših univerz na svetu.

CWUR pri razvrščanju uporablja osem kriterijev, nemlig kakovost izobrazbe (izmerijo jo glede na število študentov, ki so prejeli mednarodne nagrade in priznanja; pri tem upoštevajo velikost univerze), zaposljivost študentov (izmerijo jo glede na število študentov na menedžerskih položajih; pri tem prav tako upoštevajo velikost univerze), kakovost fakultete (izmerijo jo glede na število akademikov, ki so prejeli pomembne mednarodne nagrade in priznanja). Vsak omenjeni kriterij je vreden 25 odstotkov ocene. Vsi preostali pa so vredni 5 odstotkov in so: vpliv univerze (izmerijo ga glede na število znanstvenih člankov, objavljenih v vplivnih revijah), publikacije (izmerijo jih glede na število znanstvenih člankov, objavljenih v vplivnih publikacijah), citater (te izmerijo glede na število citatov, ki so pogosto citirani), patenti (izmerijo jih glede na številno mednarodnih zahtev za registracijo patenta) in splošni vpliv (tega izmerijo glede na h-indeks univerze; gre za razmerje med številom znanstvenih objav v revijah z dejavnikom vpliva in številom citatov).