De første par minutter af vores arbejdsdag er afgørende for vores produktivitet over de næste otte timer. At komme for sent på kontoret eller tjekke e-mails bringer os af sporet og gør det sværere at fokusere på resten af dagen. Her er 9 af de mest almindelige fælder, som du aldrig bør falde i i de første 10 minutter af din arbejdsdag.
9 jutranjih navad, ki lahko škodijo naši produktivnosti v nadaljevanju dne:
Komme for sent
Nedavna študija je razkrila, da šefi zaposlene, ki zamujajo, pogosto vidijo kot manj vestne delavce in jim dajejo nižje ocene za uspešnost, tudi če zaposleni pisarno zapustijo pozneje.
Ignoriranje sodelavcev
Ozračje je lahko veliko bolj prijetno, če si vzamete nekaj minut za sodelavce in z njimi malce poklepetate. Če imate v podjetju vodilni položaj in zaposlenih ne pozdravljate, lahko vaše pomanjkanje sposobnosti za delo z ljudmi postavi pod vprašaj vaše kompetence, pravi Lynn Taylor, strokovnjakinja za delo in avtorica knjige “Tame Your Terrible Office Tyrant: How to Manage Childish Boss Behavior and Thrive in Your Job”.
drikker kaffe
Če vam kave ne uspe spiti že takoj zjutraj, jo gotovo spijete takoj, ko pridete v pisarno. Raziskave kažejo, da je najboljši čas za pitje kave ob 9.30 in to zaradi stresnega hormona kortizol, ki uravnava energijo in svoj vrh običajno doseže med 8 in 9 zjutraj. Če v tem času pijete kavo, začne telo proizvajati manj kortizola in je bolj odvisno od kofeina.
Odgovarjanje na vsako elektronsko sporočilo
Ko se v pisarni usedete na stol, vas gotovo premami skušnjava, da se neposredno potopite v kup elektronskih sporočil, ki vas čakajo v vašem poštnem predalu. Michael Kerr, mednarodno priznan govornik in avtor knjige “You Can’t be Serious” Putting Humor to Work”, pravi, da bi morali prvih 10 minut delovnega dne nameniti hitremu skeniranju in razvrščanju e-pošte. Tako lahko vidimo, kaj je nujno, in ustvarimo načrt za odgovarjanje.
LÆS MERE: Sådan skal du bruge din første times arbejde
Začetek dela brez okvirnega načrta v mislih
Preden začnemo z delom, bi morali v glavi že imeti idejo, kakšen bo naš delovni dan – to vključuje zapiske o prednostnih nalogah in stvareh, ki jih danes moramo opraviti, ter pregled koledarja. Tako se lahko pripravimo na morebitne sestanke, klice ali konference.
Najprej se lotimo najlažjih nalog
Raziskava kaže, da naša energija in volja čez dan pojenjata. Zato je ključnega pomena, da se pomembne in težje naloge opravijo v najkrajšem možnem času.
Multitasking
Ker imamo zjutraj veliko več energije, bomo morda imeli občutek, da lahko naenkrat naredimo milijon različnih stvari hkrati. Toda raziskave kažejo, da lahko večopravilnost škoduje naši uspešnosti pri primarni nalogi in da je tako bolje, da se osredotočimo samo na eno nalogo.
Premlevanje negativnih misli
Morda smo imeli nekoliko sovražno srečanje na poti v službo ali pa smo se sprli s partnerjem. Ne dovolimo, da bi nas te stvari odvrnile od nalog, ki smo si jih zadali za današnji dan.
Sestanek
Laura Vanderkam, avtorica knjige “What the Most Successful People Do Before Breakfast”, pravi, da morajo biti zgodnja jutra rezervirana za naloge, ki zahtevajo več osredotočenosti in koncentracije. In najboljša ura za sestanke? Okoli pol 12, ko je energija bolj ‘na tleh’. Seveda je lahko drugače, če sestanek zahteva več mentalne energije.
