Unser Gehirn kann die komplexesten Probleme lösen. Und das ist der Grund, warum Wissenschaftler sie oft als „Supercomputer“ bezeichnen. Aber was passiert, wenn unser „Personal Computer“ anfängt, unsere privaten Informationen mit völlig Fremden zu teilen? Hier sind einige bemerkenswerte Beispiele dafür, wie unser Gehirn unser Verhalten beeinflussen und unsere tiefsten Geheimnisse enthüllen kann – sogar solche, von deren Existenz wir nie wussten.
Tukaj so nekateri izjemni primeri, kako lahko delovanje naših možganov vpliva na naše vedenje in izda naše najgloblje skrivnosti – tudi tiste, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo.
Kaj pomeni, če ne moramo nehati gledati neke osebe?
Pomeni, da nam je ta oseba simpatična, in možgani zaznajo, da so spregledali zelo pomemben detajl na tej osebi.
Kaj pomeni, če pogosto izgubimo v prepiru?
Najverjetneje smo zelo inteligenta oseba. Želimo analizirati vse dane informacije. Med prepirom se večkrat zavemo, da naši argumenti ne vzdržijo. Manj inteligentni ljudje tega niso sposobni, kar jih dela bolj samozavestne pri zagovarjanju svojih pogledov.
Kaj pomeni, če smo preobčutljivi za kritike?
Smo negotovi. Bolj smo občutljivi na kritiko kot na hvalo. Ko nekdo o nas slabo govori, naši možgani to razumejo kot netipično situacijo, ki predstavlja grožnjo. To pripelje do večje proizvodnje kortizola.
Kaj pomeni, če imamo ‘nemarno’ pisavo?
To pomeni, da naši možgani delujejo hitreje kot naša roka. Hitrost, s katero mislimo, nam preprečuje, da bi čas zapravljali na lepi pisavi.
Kaj pomeni, če se ne moremo znebiti slabe navade?
Smo precej len posameznik. Možgani uporabljajo te navade, da lahko mi počivamo in delamo z najmanjšim naporom (s ponavljanjem stvari, ki so si jih naši možgani dobro zapomnili, varčujemo energijo). In zato možgani poskušajo spremeniti vsaka pogosta dejanja v navado.
WEITERLESEN: Ist Ihr Kind eine alte Seele?
Kaj pomeni, če nenadoma pozabimo, kaj smo želeli narediti?
Zavestno ali podzavestno smo obremenjeni z nekim drugim problemom. Zmogljivost našega kratkoročnega spomina je precej majhna. Ko se naši možgani ukvarjajo z več nalogami hkrati, lahko pride do manjše napake, kar pomeni, da lahko en podatek popolnoma izrine nek drug podatek.
Kaj pomeni, če v naglici ne najdemo stvari, ki so sicer na dosegu roke?
Naše oči so hitrejše od naših misli. Naši možgani nimajo časa, da bi premleli informacije, ki jim jih pošiljajo naše oči. To se lahko zgodi, ko smo živčni in možgani postanejo prepočasni v analiziranju vizualnih informacij.
Kaj pomeni, če pogosto sanjamo o stvareh, ki smo jih počeli čez dan?
Preveč časa se ukvarjamo z enakimi stvarmi. Naši možgani takšne aktivnosti razumejo kot signal, da se učijo, in zato začnejo premlevati informacije, medtem ko spimo.
Kaj pomeni, če si ne moremo zapomniti imena, zapomnimo pa si obraz?
Očitno smo vizualni tip človeka. Spoznavanje novih ljudi napolni naše možgane z nešteto informacijami. Da bi varčevali z energijo, možgani izberejo najlažjo stvar, ki si jo lahko zapomnijo. V tem primeru so to vizualni podatki.
Kaj pomeni, če nam je v avtomobilih ali na avtobusih slabo?
Naše telo misli, da je zastrupljeno. Oči in mišice dajejo signal, da počivamo, vestibularni sistem pa zaznava premikanje. Možgani to interpretirajo kot konflikt in signal za zastrupitev, zaradi česar nam postane slabo.
Quellen:
smithsonianmag.com, scientificamerican.com, zB.org
