Welchen Denkweg haben Sie eingeschlagen, um auf die Idee des Company on Net-Zertifikats zu kommen? Die Idee von Company on Net entstand aus einem bestimmten Bedürfnis des Marktes, der Notwendigkeit, Domains für diese...
Kakšno pot razmišljanja si ubral, da si prišel na idejo certifikata company on net?
Ideja company on net je prišla iz določene potrebe na trgu, potrebe po verificiranju domen za tiste strani, ki jim moramo zaupati, če želimo z njimi poslovati. Sicer so že prej obstajali SSL-certifikati, a so se zaradi konkurenčnosti začeli prodajati tudi cenejši, ki pa niso več preverjali identitete podjetja, ki stoji za neko internetno stranjo. Cenejši ščitijo le še pretok podatkov, ne vsebine. Company on net pa prevzame odgovornost le za domeno, ki je na našem serverju in so na njej navedeni vsi podatki o podjetju in vse povezave do komercialnih strani podjetja. Gre za nekakšen osebni dokument podjetja, ki si ga podjetje samo ne more napisati, kakor si mi sami ne napišemo potnega lista. Za to osebno izkaznico stojita Gospodarska zbornica Slovenije in Coface, ena največjih bonitetnih hiš na svetu.
Certifikat je prejel kar nekaj nagrad, ena pomembnejših je ISSE − Information Security Solutions Europe. Zunanja priznanja vplivajo na kreativnost?
Poveča se le število idej, s čim bi bilo mogoče določen produkt še podkrepiti, razširiti. Nagrada potrdi, da je produkt primeren, da ga lahko prodamo tako najmanjšemu podjetju kot tudi največjemu, pa še vsi ga potrebujemo. Od te točke se stvar nadgrajuje samo še tako, da se povezujemo s tistimi, ki razvijajo produkte, ki so aplikativni temu. A to je bolj stvar podjetnosti, posla kakor kreativnosti.
Je inovativnost stvar “norega znanstvenika”, ki je zaprt v laboratoriju, ali ekipe ljudi, ki med seboj sodelujejo?
Ker res inovativne ideje skoraj nikoli ne zrastejo hkrati na več zelnikih, so te bolj stvar posameznikov. Moja teorija je, da svet premikajo ljudje, ne skupine. Podobno je z idejami. Sicer pa se vsaka praktična ideja porodi kot reakcija na okoliščine, iz neke nuje.
Company on net, izterjevalec.si in miniMAX, programi, pri katerih si sodeloval, vsi “živijo” na internetu. Kakšen vrtiljak idej je internet?
Internet je bolj Divji zahod, kjer je še dovolj prostora. Drugje, na drugih trgih, so parcele že jasno začrtane, ni več veliko prostora za hojo po teritoriju, zato je tu vsak napačen korak najverjetneje usoden.
Velikost trga vpliva na iznajdljivost podjetja, na njegovo uspešnost?
Odvisno s čim se podjetje ukvarja. Za informatike je slovenski trg veliko premajhen in se moramo znajti, saj se v ET-tehnologijo največkrat ne splača vlagati, če je vezana na dvomilijonski trg. Primer tega je recimo SAOP-jev miniMax − spletni program za računovodstvo. Nekdo, ki ta program ustvari za velik trg, ga lahko naredi à la carte določenemu tipu podjetij, na malem trgu pa je treba stvar zastaviti tako, da bo primerna za zelo različne uporabnike, vse od čevljarja do jezikovne šole. Vložek, da takšen program uspe, je isti, kot če je izdelan za mali ali veliki trg. Tako je treba razmišljati v skladu z velikostjo trga.
