DJI je s svojim novim DJI Neo 2 pokazal, da “selfie droni” niso več igračke za turiste, ampak resni mali leteči roboti. Z LiDAR senzorjem za izogibanje oviram, upravljanjem z gestami in 4K videom pri 60 sličicah na sekundo želi Neo 2 postati vsakodnevni snemalec zračnih posnetkov. A vse to pride najprej – kje drugje – kot na Kitajsko.
Droni so prepotovali dolgo pot od improviziranih letečih kamer do popolnih asistiranih snemalnih naprav. DJI Neo 2 je utelešenje tega trenda: mikroskopsko majhen, tehnično predrzen in nenavadno samozavesten. Ne samo da lahko sledi svojemu lastniku pri skoraj 27 miljah na uro, zdaj se zna tudi sam umakniti pred drevesom, zidom ali nič hudega slutečo babico v parku.
Če je prvi Neo bil “selfie dron”, potem je Neo 2 mali osebni snemalni asistent – z laserskim vidom.
LiDAR: oči prihodnosti
Največja novost DJI Neo 2 je v njegovi sposobnosti, da se obnaša, kot da ima živce. Zdaj vidi svet okoli sebe z LiDAR senzorjem, usmerjenim naprej, in infrardečim senzorjem, usmerjenim navzdol. To pomeni, da ne leti več slepo – zna zaznati steno, vejo ali psa, preden pride do tistega klasičnega “bum”.
Propelerji sicer še vedno živijo v zaščitni kletki (za vsak slučaj), a DJI obljublja, da bo trkov precej manj. Sistem sicer ni tako izpopolnjen kot pri večjih modelih (na primer seriji Air 3), a v razredu “žepnih” dronov je to preboj.
Geste namesto daljinca
Najbolj “sci-fi” del DJI Neo 2 je upravljanje z gestami. Kot dirigent lahko z rokami nakažeš, naj se dron približa, oddalji ali zavzame drugo pozicijo. Vgrajeni mini zaslon zdaj prikazuje, v katerem načinu je, kar pomeni manj uganjanja, kaj tiste LED-lučke pravzaprav pomenijo.
Z ohranjeno možnostjo upravljanja preko klasičnega daljinca RC-N3 ali celo DJI Goggles N3 očal, je Neo 2 postal multifunkcionalna igrača za vse vrste snemalcev – od športnih vlogerjev do navadnih turistov, ki želijo svoj posnetek skoka v jezero narediti filmsko.
Hitrejši, močnejši, trdovratnejši
DJI je Neo 2 dodelal, da zdrži veter do 24 mph (38 km/h). Prvi Neo je bil po besedah preizkuševalcev “rahlo vetrovno sramežljiv” – ob rahlem pišu je že zanašalo kot napihljivo božično dekoracijo.
Zdaj je zgodba drugačna. Dron lahko sledi uporabniku s hitrostjo 12 m/s (27 mph), kar je približno tretjina hitrosti malega športnega letala. In z večjo baterijo (1.606 mAh) zdrži do 19 minut leta – kar v dronskem svetu pomeni “večno”, če upoštevamo, da večina mini modelov zdrži okoli 12.
Kamera: manjša, a resnejša
Neo 2 ima še vedno polpalčni senzor, a z dvoosnim gimbalom (mehanskim stabilizatorjem) in širšim vidnim poljem. Zdaj snema v 4K pri 60 fps, ali celo 100 fps v ročnem načinu. To pomeni, da lahko ujameš počasne posnetke s kakovostjo, ki se jih ne bi sramoval niti YouTube ustvarjalec z milijon sledilci.
DJI je povečal tudi notranji spomin – s 22 GB na 49 GB. Kar je dovolj, da shraniš celoten dan snemanja, preden sploh pomisliš na kartico microSD.
Cena, ki (še) ne boli
Na Kitajskem je DJI Neo 2 na voljo od 1.499 juanov (približno €211). To je 28 evrov več kot pri prvem Neo-ju, kar pa je malenkost, če upoštevamo nove funkcije. Za 282 evrov dobite paket z dodatnimi baterijami in polnilnikom, za 521 evrov pa komplet z DJI Goggles N3 in motion joystickom.
Evropski trg ga bo verjetno dočakal v drugi polovici novembra 2025, ameriški pa… no, tam se bodo birokrati verjetno še nekaj časa pogovarjali o “nacionalni varnosti”.
Zaključek: DJI Neo 2
DJI Neo 2 je dokaz, da “selfie dron” ne pomeni več kompromis. Je pametnejši, hitrejši in bolj uporaben kot kadarkoli prej – in hkrati ostaja prenosljiv kot ploščica čokolade.
Z dodanim LiDAR-jem, boljšim videom in gestnim nadzorom DJI sporoča eno jasno stvar: prihodnost dronov je majhna, a vse bolj samozavestna.
Če je prvi Neo bil gadget, potem je Neo 2 že pravi sopotnik – majhen kiborg z velikimi ambicijami, ki zna držati razdaljo… in zdaj tudi razume, ko mu rečeš “bližje”.
