Pomislimo, da smo kot drevo v nevihti? Upogibamo se, a se ne zlomimo. Življenje nas vse premetava, a nam hkrati ponuja priložnost, da se prilagodimo, da zrastemo v nekaj mogočnega. Ampak ali si res dajemo čas? Zakaj pričakujemo, da bomo po nevihti že takoj zacveteli?
Počakajmo na trenutek, ko bomo lahko znova zadihali!
Ničesar ne pridobimo s tem, da hitimo
Če se potrudimo dihati globoko, začutimo svoj trenutek. Svet nas sili, da hitimo! Zdaj se popravi! Zdaj bodi srečen! Zdaj! Zdaj! Zdaj!
Ampak življenje ne deluje na ukaz. Pomislimo, kdaj smo nazadnje odvrgli ta oklep časovnih pritiskov? Kdaj smo nazadnje rekli sami sebi: “Ok, danes pa bom samo bil.”
Vsak dih, vsaka misel, ki se zdi neskončno počasna, je pravzaprav naš ritem obnavljanja. Ne potrebujemo glasbe, ne potrebujemo publike. Samo bodimo, to, kar smo. To, kar ste!
Včasih se zdi, kot da gledamo skozi zamegljeno steklo
Nimamo pojma, kam gremo, a vemo, da moramo naprej. Stopimo korak nazaj. Zakaj si ne bi vzeli trenutka, da počistimo to okno?
Spomnimo se, zamegljen pogled ni naš sovražnik, je le opomnik, da si moramo vzeti trenutek zase. Svet ne bo nikamor pobegnil. Zaupajmo si, da smo na pravi poti – čeprav se vse zdi nejasno.
Potrpežljivost ni lenoba. To je umetnost čakanja, medtem ko rastejo naše korenine.
Ste že kdaj poskusili na hitro zalepiti zlomljen kos keramike?
Zalepimo ga enostavno, a ob prvem dotiku razpade. Tako je tudi z nami. Če se pretvarjamo, da smo že “ok,” tvegamo, da nas najmanjši veter znova razbije. Namesto tega pustimo, da se poškodbe povežejo naravno. Dovolimo si, da smo razpršeni, nedokončani, nesimetrični.
Ni treba vedno hiteti. Včasih je dovolj, da le obstajamo. Da se spomnimo, kako daleč smo že prišli.
Pomislite, kako pogosto ste nežni z ljudmi okoli sebe. Spodbudite jih, da si vzamejo čas, povejte jim, da je v redu biti ranljiv. Zakaj tega ne bi naredili tudi zase? Čas ni naš sovražnik, ampak priložnost. Poglejmo se v ogledalo in si recimo: “V redu je, če danes ne bo popoln dan.”
Rast ni hitrostna dirka
Je subtilna skladba, ki jo sestavljamo korak za korakom. Biti potrpežljiv do sebe ni luksuz – je ključ do svobode. Dovolimo si postati mojster svojega ritma. Namesto da se primerjamo z drugimi ali poskušamo prehitevati čas, se osredotočimo na to, kar je resnično – naš napredek.
