V preteklosti smo bili priča neverjetnim dosežkom Elona Muska, moža z vizijo, ki presega meje znanega. Musk zdaj trdi, da bomo priča še enemu mejniku v zgodovini: prvi človeški poskus z implantacijo možgansko-računalniškega vmesnika njegove družbe Neuralink. Napoved je bila naznanjena potem, ko je Food and Drug Administration (FDA), ameriška agencija za hrano in zdravila, izdala dovoljenje za prvo človeško klinično študijo.
Naj se pripravimo na resničnost, ki je bila nekoč rezervirana samo za znanstveno fantastiko? In ali bomo kmalu morda videli Muska z vmesnikom v njegovih lastnih možganih? Zagotovo to odpira vrsto vprašanj, med drugim tudi, kdo bi bil dovolj pogumen (ali nor), da bi se prostovoljno odločil za tak poseg? Morda nekdo, ki ima za to medicinski razlog, ali pa nekdo, ki želi pritegniti svetovno pozornost? Vsekakor se s tem odpira novo poglavje v napredku medicine in dojemanjem naše interakcije z računalniki.
Seveda pa vse ni rožnato v svetu Neuralinka. Podjetje se sooča s številnimi kontroverzami, med drugim z obtožbami o zlorabi opic, ki so bile predmet preizkusov. FDA je celo zavrnila Neuralinkovo prijavo za človeške poskuse v začetku leta 2022, kar je izpostavilo “desetine vprašanj”, ki jih je podjetje moralo rešiti.
Že pred Muskovim Neuralinkom je Synchron, ki je prav tako prejel dovoljenje FDA, izvedel prvo ameriško implantacijo možgansko-računalniškega vmesnika, njihove študije pa so bile objavljene v začetku tega leta.
Trenutno Neuralink ne išče prostovoljcev za svoj prvi človeški poskus, vendar obljublja, da bo več informacij objavljeno “kmalu”.
We are excited to share that we have received the FDA’s approval to launch our first-in-human clinical study!
This is the result of incredible work by the Neuralink team in close collaboration with the FDA and represents an important first step that will one day allow our…
— Neuralink (@neuralink) May 25, 2023
Vsi tisti, ki ste navdušeni nad idejo, da bi postali del zgodovine (ali pa morda samo tisti, ki ste pripravljeni igrati vlogo miši v laboratoriju Elona Muska), zaenkrat lahko le nestrpno čakate.
Neuralink, podjetje Elona Muska, razvija tehnologijo možgansko-računalniškega vmesnika (BCI), ki bi lahko omogočila vrsto zanimivih implementacij, če se izkaže za uspešno. Tukaj je nekaj možnih uporab:
Zdravljenje nevroloških motenj in poškodb: Ena od glavnih uporab tehnologije Neuralink bi bila pomoč ljudem z nevrološkimi motnjami ali poškodbami. To bi lahko vključevalo zdravljenje Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve bolezni, epilepsije in celo možganske kapi. Te naprave bi lahko omogočile boljše razumevanje in nadzor možganske aktivnosti, kar bi lahko vodilo do novih metod zdravljenja.
Izboljšanje senzoričnih sposobnosti: Neuralink bi lahko sčasoma omogočil izboljšanje ali celo ponovno vzpostavitev senzoričnih sposobnosti. Na primer, tehnologija bi lahko pomagala ljudem z izgubo sluha ali vida.
Kontrola naprav z mislimi: To je eno izmed najbolj fascinantnih možnih področij uporabe tehnologije Neuralink. Uporabniki bi lahko nadzorovali elektronske naprave – od preprostih gospodinjskih aparatov do kompleksnih računalniških sistemov – samo z mislimi. To bi lahko drastično spremenilo način, kako se ljudje ukvarjajo z tehnologijo.
Povečana kognitivna zmogljivost: Ena izmed obljub tehnologije Neuralink je izboljšanje kognitivnih sposobnosti, kot so spomin, koncentracija in sposobnost obvladovanja več nalog hkrati. Čeprav to področje ostaja precej spekulativno, je potencial za povečanje človeške inteligence in učinkovitosti mamljiv.
Telepatija: Čeprav se zdi kot znanstvena fantastika, Musk predvideva, da bi lahko tehnologija Neuralink omogočila neke vrste telepatijo, ki bi omogočila neposredno komunikacijo med ljudmi brez potrebe po govorjenju ali tipkanju. Treba je opozoriti, da so to precej napredne in spekulativne možnosti, ki zahtevajo veliko več raziskav in testiranja, preden bi lahko postale realnost. Poleg tega obstajajo pomembna etična in varnostna vprašanja, povezana z vsaditvijo naprav v možgane, ki bi omogočale takšne zmogljivosti. Kljub temu pa je potencial te tehnologije, če se izkaže za uspešno, nedvomno izjemen.
Virtualna in obogatena resničnost: Tehnologija Neuralink bi lahko na novo opredelila, kako doživljamo virtualno in obogateno resničnost. Z neposredno povezavo med našimi možgani in računalnikom bi lahko izkusili imerzivne svetove na načine, ki so trenutno težko predstavljivi.
Zdravljenje duševnih bolezni: Poleg zdravljenja fizičnih nevroloških motenj bi Neuralink lahko prinesel tudi napredek v zdravljenju duševnih bolezni. Z boljšim razumevanjem in nadzorom možganske aktivnosti bi lahko Neuralink prinesel napredek pri zdravljenju bolezni, kot so depresija, anksioznost, PTSD in številne druge.
Daljinsko upravljanje robotov in dronov: S tehnologijo, ki omogoča nadzor naprav z mislimi, bi lahko ljudje upravljali robote in drone na daljavo, ne da bi se morali zanašati na tradicionalne vmesnike, kot so joysticki ali tipkovnice.
Vendar je kljub vsem tem potencialnim uporabam pomembno, da ostajamo realni. Tehnologija Neuralink je še vedno v zelo zgodnji fazi razvoja in obstajajo pomembni izzivi, ki jih je treba premagati, preden bodo te fantastične možnosti lahko postale resničnost. Poleg tehničnih ovir obstajajo tudi pomembna etična, pravna in družbena vprašanja, ki jih je treba obravnavati, ko gre za vsaditev tehnologije v človeške možgane. Če pa nam bo uspelo ustrezno nasloviti te izzive, bi lahko Neuralink resnično revolucioniral, kako delujemo, komuniciramo in zaznavamo svet okoli nas.
Konec koncev, kot pravi star pregovor: “Potrpežljivost je mati modrosti”. Torej, če že nestrpno pričakujete priložnost, da se vam v možgane vsadi računalnik, je morda zdaj čas za kanček potrpežljivosti.
Čeprav so bili dosežki Elona Muska pogosto sprejeti z mešanico navdušenja in skepse, se zdi, da Neuralink ne dviga samo obrvi, temveč tudi nekaj prahu. V svetu, kjer že obstajajo skrbi glede zasebnosti in varnosti podatkov, kaj šele, ko gre za naše možgane – najbolj osebno in intimno “shrambo” podatkov, ki jo imamo.
Vse te skrbi, seveda, ne bodo ustavile tistih, ki verjamejo v to, da je tisto, kar je bilo nekoč obravnavano kot znanstvena fantastika, danes realnost. In kljub vsem kontroverzam se zdi, da Musk uspešno nadaljuje svojo pot preloma mejnikov. Kot je nekoč dejal: “Če nekaj narediš in se izkaže, da je dobro, potem bi to moral naslednjič narediti še bolje.”
Prva človeška klinična študija z možgansko-računalniškim vmesnikom Neuralink je nedvomno velik korak, ki bo lahko odprl vrata za številne nove možnosti in priložnosti. Ali pa nam bo dal pomembno lekcijo o tem, kako daleč smo pripravljeni iti v imenu napredka.
Medtem ko čakamo na več informacij, lahko samo ugibamo, kdo bo prvi “kiborg” Neuralink. Bo to nekdo, ki potrebuje pomoč pri premagovanju medicinskega stanja, ali nekdo, ki bi rad postal “presežek človeka”? Ali pa morda Elon Musk sam, ki se pogumno odpravlja v neznano, kot je to storil že tolikokrat prej?
Toda ne glede na to, kdo bo prvi, eno je gotovo: oči sveta bodo uprte v ta pionirski poskus, saj se pripravljamo na možnost, da bomo v prihodnosti vsi postali del “internet of brains”. Kot je Musk sam povedal: “Človeštvo je že na poti k postanku kiborga. Vse kar počneš z računalnikom ali telefonom je že izredno kiborgovsko.”
Zdi se, da bo kmalu čas, da se ta izjava preveri. Se vidimo na drugi strani!
