Ya hemos cambiado las llantas de los carros por unas de invierno, ya sale humo por las chimeneas y en estos días algunas personas prefieren que esas gotas de lluvia sean reemplazadas por copos de nieve, y que el cerro cercano se blanquee de nieve, al menos por un centímetro o menos. dos, y la atmósfera sería completamente diferente. De lo contrario, no me importa que haga un calor superior al promedio afuera, pero prefiero ver mis dedos enfriarse que ver las noticias diarias con historias tristes todos los días.
Sicer upam, da so to zadnja tovrstna poročanja in da bo nekdo končno nekaj ukrenil, da bi tudi ti, neposredno prizadeti, ljudje vsak večer padli v trden sen in bili brez skrbi. Da zima že trka na vrata, pa pričajo že božično okrašene trgovine ter agencijski ponudniki s svojimi prospekti, ki obljubljajo nepozabne zimske avanture. Vsako leto pa se seznamu takih in drugačnih zimskih aktivnosti pridruži še kakšna nova, še bolj inovativna in drznejša, ki (ne)hote potiska naše stare smuči v kot ali pa kliče po dodatku, ki bo našo una aventura spremenil ne samo v atrakcijo, ampak tudi v adrenalinski “spin”. Spominjam se, da sem kot otrok s svojimi sovrstniki že »davna« leta nazaj z navdušenjem gledala tiste dva ali tri posebneže, ki sta se oziroma so se z “big footi” spuščali po strminah. Da bi koga videli na deski … nikakor. Takrat se je kaj takega preprosto zdelo kot “misija nemogoče”.
#193 City Magazine por Revista de la ciudad
Pa vendar so prišli časi, ko tudi smučke niso več samo ravne, dolge in kratke, sani lesene in drsalke bele barve. Dandanes s tabo nekaj ni v redu, če čudno in postrani gledaš tiste »čudake«, ki se pripeti v veliki prozorni žogi (op. p. žogi zorb) valijo po snežnem kanalu ali tiste spretneže, ki skušajo s kolesom ujeti pravo linijo med slalomskimi vratci. Tudi kakšen raft se najde ali pa velika rumena banana z vreščečimi mladoletniki, katerih cilj je skoraj vedno v kupu zametanega snega. No ja, poleg takšnih in drugačnih vragolij pa še vedno prevladuje tista tradicionalna zimska avantura z malo počasnega, včasih hitrega vijuganja sem in tja, s smučkami na nogah, trdno na tleh in z mehkimi koleni; in seveda po vožnji ali dveh sledi obvezen zavoj v planinsko kočo, na postanek za čaj … In temu se, v naši prelepi podalpski deželi, reče “tista, ta prava zimska smuka”.
