Por lo general, las fotos que nos pillan viajando en el tren de la muerte no son las que mostramos felizmente. En cualquier caso, son un bonito recuerdo y por las muecas y gestos inusuales (postura típica) son una herramienta para entrenar los músculos de la risa. En ese momento, simplemente estamos demasiado ocupados luchando contra el miedo y la adrenalina. Pero no todos ellos. Para algunos, subirse al tren de la muerte sirve para cosas cotidianas, pero también para algo tan especial como una propuesta.
Ljudje smo hecni. Čeprav se jih veliko boji vlakcev smrti, navzven kljubujejo strahu in se v zabaviščnih parkih, ojunačeni z dolgo vrsto (češ, če lahko oni…), hrabro postavijo na njeno začelje. A ko se ta topi pred njimi, se topi tudi coraje. A svojo zmoto zares spoznajo šele, ko so v krempljih sedeža in se vlakec začne počasi premikati, ko se sliši klokotanje pod nogami in ko se vagonček strmo vzpenja.
LEE MAS: Los trenes de la muerte más locos de Estados Unidos
Premosorazmerno z višino tako narašča tudi latido del corazón. In potem,… trenutek ”breztežnosti”, ki mu hitro sledi tisti žgečkljivi občutek v trebuhu. Jiiiihaaaa. Takrat strahu več ne morejo skrivati in cámara na skritem mestu sname tisto junaško masko iz časa stanja v vrsti. A to ne velja za vse, nekateri v adrenalinski vožnji naravnost uživajo, vraga, nekaterim je vožnja z vlakcem kot mirna mestna vožnja z avtomobilom. Pa vendar, kdo bi si mislil, da se na vlakcih smrti odvijajo tudi tako običajne stvari, kot so britje, igranje šaha, branje časopisa, obedovanje, ropanje, ipd.
Če pomislite na pesem, ki se je vrtela med tem prizorom v risanki Levji kralj,”Circle of Life” Eltona Johna, potem je tale možakar zbral pravi kraj za reinterpretacijo scene na pečini.
Če bi bil še ves zelen (zaradi slabosti od vožnje), bi morda res zgledal kot Hulk.
Eni le s težavo stvari obdržijo v želodci, drugim se lušta po hrani.
Kot običajna vožnja na vlaku. Le da je to vlak smrti, ne medkrajevni vlak.
Še vedno bolj legitimen dvoboj kot dvoboj med Mickeyjem Rourkom in Elliotom Seymourjem.
“Glej mami, brez rok!”
Ni imel časa doma, pa se brije kar na poti.
Super Mario ”Pljusk”
Navdušenje je za šibke!
Hitrostni šah.
Hej, ti.
Spijo kot dojenčki. Upam, da jih zbudijo na postaji, da se ne odpeljejo predaleč.
“A je zdaj kaj boljše? Me zdaj slišiš?”
Tudi Zombiji se znajo zabavati.
Rop na vlaku. In ne, to ni vestern, to je zabaviščni park.
Kirurška ekipa je vedno zraven, tako da brez skrbi.
“Spet delaš iz muhe konj. Saj ni bilo tako strašno.” “Greva stavit?”
Pivo Pong. Ah, ta mladina.
Doma jima ni uspelo dokončati igre, pa sta Monopoly vzela kar sabo na vožnjo.
Kače na vlakcu smrti. Kje je Samuel L. Jackson ko ga rabiš?
Saj ne, da pri družabni igri Jenga rabiš mirne roke.
“Lindsay, se boš poročila z mano?” Uf, mislim, da ga nič dobrega ne čaka.
Zato pa so starejši bratje.
Čas je za kosmiče. “Cereaslly?”
Da le imajo dovolj žogic za namizni tenis sabo.
Možje v črnem.
“Ohrani hladno glavo, ohrani hladno glavo, ohrani…” Aaaaaaaaa….
Mama je rekla, da ni časa za vožnjo, da se moramo še zrihtat in vse. “Mama, ni problema, vse pod kontrolo.”
Najbolj nerodni sommelier, gotovo!
