Svet se je ustavil. Ali pa vsaj tisti del sveta, ki diha bencinske hlape in moli k sveti trojici: V12, ročni menjalnik in rdeča barva. Ferrari je namreč storil "nepredstavljivo". Najavili so električni avtomobil. In da bi bila mera polna, so za oblikovanje notranjosti najeli človeka, ki je oblikoval vaš iPhone. Internet je, pričakovano, eksplodiral v oblaku besa, še preden smo sploh videli celoten avtomobil. Imenuje se Ferrari Luce. In preden začnete pisati grozilna pisma v Maranello, me poslušajte. Morda je to najboljša stvar, ki se je zgodila avtomobilizmu v tem desetletju.
Bodimo iskreni. Vsi smo vedeli, da ta dan prihaja. Dan, ko bo Poskočni konjiček zamenjal rjovenje dvanajstvaljnika za tiho brnenje elektronov. A Ferrari ne bi bil Ferrari, če tega ne bi storil z dramo, ki pritiče italijanski operi. Namesto da bi preprosto vrgli tablični računalnik na armaturo in rekli “finito”, so poklicali Sira Jonyja Iva in Marca Newsona iz kolektiva LoveFrom. Da, očeta iPhona in Apple Watcha. In nastala je notranjost Ferrari Luce – notranjost, ki je razdelila svet.
Rezultat? Internetni bojevniki so ponoreli. “To ni Ferrari!”, kričijo tipkovnice od Tokia do Los Angelesa. “Kje so merilniki? Zakaj je vse tako … čisto?” Ljudje moji, umirite bike. Zunanjosti sploh še nismo videli, a vsi se obnašajo, kot da je Ferrari pravkar prebarval Sikstinsko kapelo z valjčkom.
Notranjost: Ko Apple sreča leto 1960
Največja ironija tega avtomobila je, da je človek, ki je svet navadil na drsenje po steklenih zaslonih, ustvaril najbolj taktilno, fizično in “analogno” notranjost v modernem električnem avtomobilu.
Pozabite na ogromne televizorje, ki kraljujejo v Teslah in Mercedesih. Luce je anti-zaslon. Volan? Recikliran aluminij, trikrak, navdihnjen s klasičnimi Nardi volani iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Brez tisočerih gumbov, le čista mehanika in eleganca. Instrumentna plošča? Prekrivajoči se OLED paneli, ki posnemajo globino starih analognih števcev Veglia.
“To ni kabina avtomobila. To je švicarska ura, povečana na velikost dnevne sobe.”
Sredinska konzola je mojstrovina iz stekla in aluminija. Fizični gumbi – da, fizični gumbi! – za klimo in zagon. In tisti osrednji zaslon, “multigraph”? Ima fizične kazalce, ki jih poganjajo motorčki, da prikazujejo kompas, štoparico ali, kar je najpomembneje, Launch Control. To je romantično. To je pogumno. To je nekaj, kar bomo nekoč gledali v muzeju moderne umetnosti (MOMA) in se spraševali, zakaj niso vsi avtomobili takšni.
Številke, ki bodo utišale skeptike (tako pravijo viri na spletu)
Če vas estetika ne prepriča, vas bo fizika. Ferrari Luce ni igrača. Je orožje. Pod to umetniško kožo se skriva namenska 800-voltna (natančneje 880 V) arhitektura. Kaj to pomeni? Pomeni, da se ta stvar polni hitreje, kot vi spijete svoj espresso.
- Moč: Štirje neodvisni električni motorji proizvedejo več kot 735 kW (to je pošastnih 986 konjskih moči ali 1000+ hp v Boost načinu).
- Pospešek: Od 0 do 100 km/h (0-62 mph) v manj kot 2,5 sekunde. To ni pospešek, to je teleportacija.
- Hitrost: Končna hitrost presega 309 km/h (192 mph).
- Baterija in doseg: Kapaciteta baterije znaša 122 kWh (NMC kemija), kar obljublja doseg okoli 531 km (330 milj) po WLTP ciklu.
- Masa: Tukaj pa fizike ne morejo premagati. Tehta zajetnih 2.313 kg (5.100 lbs). Je najtežji Ferrari v zgodovini.
A s štirikolesnim krmiljenjem, vektoriranjem navora in aktivnim vzmetenjem bo verjetno še vedno vozil kroge okoli vaše najljubše bencinske limuzine.
Hladna prha za internetne kritike
Zakaj internet gori od neodobravanja? Ker ljudje ne marajo sprememb. Ker se bojijo, da Ferrari izgublja dušo. Ampak pomislite: Ferrari je bil vedno pionir. Enzo Ferrari bi verjetno oboževal elektriko – takojšen navor, brez izgub, čista učinkovitost.
Ljudje, ki zdaj pljuvajo po notranjosti, so isti ljudje, ki so se pritoževali, ko je Porsche naredil SUV. Danes pa Cayenne plačuje račune za razvoj 911 GT3.
Jony Ive in Marc Newson nista oblikovala le “še enega” interierja. Ustvarila sta prostor, ki je radikalno drugačen. Je minimalističen, a ne sterilen. Je futurističen, a globoko zakoreninjen v preteklosti. In kar je najpomembneje – upa si biti drugačen. Drugačen električni Ferrari pač ne more biti. Če bi bil le še ena kopija s tablico na sredini, bi bil to poraz. To, kar vidimo, pa je zmaga oblikovanja nad konvencijo.
Zaključek: Muzejski eksponat prihodnosti
Ferrari Luce bo uradno razkrit v celoti šele maja v Italiji. Do takrat pa – umirite konje. Cena? Verjetno od 370.000 € (cca. $400,000). Ali je vreden tega denarja? Če gledamo samo specifikacije, morda obstajajo hitrejši avtomobili. A Ferrarija ne kupite zaradi številk na papirju. Kupite ga zaradi občutka.
Luce obljublja, da bo prenesel Dolce Vita v električno dobo. S steklenim ključem, ki spremeni barvo, ko oživi stroj, z zvokom (ki ga še pilijo, a bo zagotovo epski) in z obliko, ki bo verjetno razdvajala. In prav je tako. Umetnost mora razdvajati.
Moje mnenje? Pustite Jonyju Ivu, da pusti svoj pečat. Ta avto ne bo poseben le od znotraj, ampak bo kot celota nekaj, kar bomo čez 50 let gledali z enakim občudovanjem kot danes gledamo Ferrarije iz 60. let. Električni Ferrari je bil neizogiben. Hvala bogu, da so imeli jajca, da so ga naredili takšnega.
