Maailman keittiöt - Portugali

Če bi sodili kulinariko dežele po zajtrku, potem bi bil prvi vtis o Portugalski kulinariki precej dolgočasen. Za zajtrk tradicionalno spijejo le kavo in pojedo kakšen kos kruha z maslom in marmelado ali šunko in sirom. Toda obvezna kosilo in večerja prineseta vse dobrote in specialitete, ki jih zajtrk izpusti. Kulinarika se razlikuje in spreminja od regije do regije, toda sveža riba in školjke so prisotne povsod. Med njimi je na prvem mestu nacionalna jed bacalhau, za katero pravijo, da jo Portugalci pripravljajo na 365 načinov, za vsak dan v letu drugače.

Polenovka na 365 načinov

Portugalci slovijo kot največji porabniki rib v Evropi. Tu se jè ribe na vse načine- pečeno na žaru, kuhano, ocvrto, dušeno in dimljeno. Med slednjimi je najbolj znana polenovka, ki spada tudi med najbolj priljubljene na Portugalskem. Običajno je polenovka sušena in soljena, saj to izhaja iz portugalske ribiške tradicije še iz časov pred izumom hladilnika. Najbolj preproste ribje jedi so postrežene le z dodatkom olivnega olja in belega vinskega kisa.  Poleg polenovke so priljubljene pečene sardine, hobotnice, lignji, škampi, kozice, jastogi, školjke, ostrige. Znana morska jed je calderiada, ki je sestavljena iz različnih vrst rib in školjk, krompirja, paradižnika in čebule. Vse dobrote morskega sveta pa združuje arroz de marisco, bogata morska rižota.

Na vampe v Porto

Med mesnimi jedmi za tradicionalno velja cozido, ki ga običajno jedo v hladnejših mesecih. Gre za krožnik različnega mesa in zelenjave, ki spreminja svoje sestavine glede na posamične regije. Portugalski Cozido je sestavljen iz govedine, svinjine, prekajene klobase, ponekod tudi piščanca,  postrežen skupaj z zeljem, korenjem, repo, rižem, krompirjem. Servirano je z olivnim oljem in rdečim vinom.

Že iz 14. stoletja naj na Portugalskem, predvsem v Portu izhajala tradicija prehranjevanja z vampi in še danes so vampi pogosta jed, tako doma kot v restavracijah. Za tiste, ki jim omenjeno ne diši, bodo v Portu zagotovo bolj sprejemljivi tradicionalni topli kruhki, polnjeni z mesom, ki se imenujejo franchesinha. Če se vrnemo k mesnim jedem Portugalske, je potrebno omeniti še alcatro, to je popečena govedina, marinirana v rdečem vinu in česnu in je del tradicije predvsem na azorskem otoku Terceira. Na kontinentalnem delu Portugalske pa beseda alcatra opisuje zelo kvaliteten kos mesa. Priljubljeni so tudi popečeni zrezki (bife) in običajno gre za kos govedine ali svinjine, serviran z omako, ki bazira na rdečem vinu, s popečenim krompirčkom, rižem in solato.

Caldo Verde vsaj enkrat na dan

Portugalska kulinarika je močno povezana z Mediteransko, iz kolonialnih časov pa so v deželo prišle mnoge zanimive začimbe, ki so danes običajne pri uporabi. Med njimi so majhni in pekoči feferoni, imenovani piri piri, črni poper, cimet, vanilija, žafran. Pogosto uporabljajo česen in zelišča, koriander in peteršilj. Izmed zelenjave najbolj pogosto uporabljajo paradižnik, zelje in čebulo, kot priloge pa sta največkrat na mizi krompir in riž. Med juhami  je najbolj poznana Caldo Verde in je skoraj obvezna ob kosilu in večerji ali vsaj pri enem od obrokov. Sestavljena je iz krompirja, olivnega olja, razrezanega ohrovta in kosov klobase. O Portugalska je tudi raj za ljubitelje sira, ki so narejeni iz kozjega ali ovčjega mleka. Tradicionalna portugalska kuhinja sicer ne vključuje sirov v svojih receptih, zato pa so siri samostojna jed pred ali po glavnem obroku.

Jajčna pita in kozarček portovca

Mnogi bi se strinjali, da je na Portugalsko vredno potovati že zaradi kozarca dobrega vina in njihovih sladic. Na Portugalskem najdemo več kot sto različnih vin. Najbolj pogosta so vina iz Porta (portovec), ki se klasificirajo v štiri skupine. Vino tinto je mlado rdeče vino, bogato v barvi in sladkega okusa. Tinto aloirado je nekaj let staro vino v zlato rdeči barvi in ima močan sadni priokus. Aloirado je starejše vino v zlati barvi, polsuho in sladko. Aloirado claro pa je lahko vino, ki se najdlje stara. Portovec je zagotovo najbolj okusen v skritih uličnih kotičkih Porta. Nekatere sorte portovca so kot ustvarjena družba sladicam. Med njimi sta najbolj tipični sladici rižev puding z dodatkom cimeta, in karamelna jajčna krema. A daleč najdlje čez meje sega glas o njihovih pastéis de nata, bolj ga poznano pod pastéis de Belém. Gre za neke vrste jajčno pito in čeprav je to pogosta sladici ponekod drugje, naj bi jo že pred 18. stoletjem ustvarile nune v lizbonskem predelu Belem. Tam še danes v znani Casa Pastéis de Belém najdemo najboljše jajčne pite.