Neljäs lyhytelokuvafestivaali on takanasi, ja sinä valmistat viidettä. Millaista palautetta ja saadun materiaalin laatua oli? Luka: Takanamme, kyllä...Se kuulostaa hyvältä! Festivaaleille saapuu vuosittain yli 70 elokuva- ja videotuotetta, myös ulkomailta
Za vama je 4. filmski festival kratkega filma, pripravljata petega. Kakšna sta bila odziv in kakovost prejetega materiala?
Luka: Za nama, ja …To se lepo sliši! Na festival vsako leto prispe preko 70 filmskih in video izdelkov, tudi iz tujine. Kakovost je vsako leto boljša. Očitno so nas prepoznali kot festival, ki si želi kakovosti in prenehali pošiljati “home” videe. Imamo tudi že nekaj zvestega občinstva, ki pride vsako leto na festival. Klemen: Zvesto pa nam ni samo občinstvo, ampak tudi nekateri ustvarjalci.
Zakaj filmski festival 600″? Kaj to pomeni?
Luka: Prvi festival smo pripravili z Mladinskim klubom Jarše iz Ljubljane. Poimenovali smo ga Filmski festival amaterskega filma 600″. Takrat je bila namreč edina omejitev dolžina filma 10 minut, kar je 600 sekund. Od tu številka 600, ki pa je do sedaj zaradi prepoznavnosti nismo umaknili.
Zakaj sta se odločila za organizacijo takšnega festivala?
Luka: Pred leti sva s Klemenom obiskovala poletni filmski seminar in ugotovila, da je ogromno ljudi, ki se ukvarjajo s filmom in videom, ki pa izdelkov nimajo kje pokazati. Takrat smo si rekli, če dobimo dvajset filmov, imamo festival. Zgodilo se je naslednje: pet dni pred otvoritvijo je prispelo šest morda deset filmov. Skratka, nič! Nato se je naenkrat vse spremenilo. Filmi so deževali z vseh koncev, klicali so me z radiev, časopisov, revij, prišle so tri TV postaje … Klemen: Dvorana v telovadnici je bila popolnoma zasedena, tako da smo poleg klopi privlekli še telovadne blazine. Na koncu so ljudje stali, ker se niso mogli več nikamor usesti. Bilo je čudovito!
Letos se je prijavilo preko sedemdeset del, v finale pa se jih je uvrstilo štiriintrideset. Kaj je bilo odločilno pri selekciji?
Luka: Pri selekciji je glavno vodilo pokazati našim obiskovalcem čim bolj kakovostne filmske in video izdelke. Vsako leto gredo filmi skozi sito, ki pa ima različno velike luknjice. Letos je bila festivalska novost tudi dvodnevni festival in tako so bile “luknjice” letos večje in smo lahko prikazali deset filmov več kot lani.
Kakšne so omejitve glede prijavnega materiala?
Luka: Omejitev ni veliko. Filmski oziroma video izdelek ne sme biti star več kot dve leti, njegova dolžina ne sme presegati 20 minut in avtor mora biti še neuveljavljen.
Tekmovali so različni žanri filmov: od animiranih, enominutnih, videospotov, eksperimentalnih, igranih in dokumentiranih filmov. Odprti ste tudi za erotične. Ste letos prejeli kakšnega?
Luka: Porno film smo letos kot posebno kategorijo celo umaknili, ker smo bili razočarani. V vseh letih namreč nismo prejeli niti enega. Kljub temu ostajamo optimisti (smeh).
Kaj prinese zmagovalcu glavna nagrada?
Luka: Zmagovalec dobi simbolično darilo in stekleno skulpturo, ki jo je že tretje leto izdelal prijatelj Marjan Matanović. Zelo se trudimo, da bi zmagovalne filme in njihove avtorje predstavljali tudi po koncu festivala. Tako smo leta 2006 na povabilo slovenske ambasade na Poljskem gostovali v Varšavi, nato v Brestu v Franciji ter po Sloveniji. Dogovarjamo se za Beograd. Nekaj filmov se je vrtelo na letošnjem Trnfestu v Ljubljani. Ogledati pa si jih je mogoče tudi na spletni strani www.kontejnermag.com.
Naslednje leto torej že peti festival. Se za takšno številko pripravlja kaj posebnega?
Luka: Posebno bo to, da se bom posebno pozorno posvetil razpisom in bom posebno pozoren do sponzorjev. Pričakujemo, da bomo glede na 5. obletnico za delo in trud, ki smo ga do sedaj vložili, tudi posebno poplačani in posebno nagrajeni (smeh) … in prav posebno lepo se bomo imeli.
Smo Slovenci filmski navdušenci?
Luka: Mislim, da imamo Slovenci filme zelo radi. Vsako leto je dvorana polna, čeprav se v maju, ko je festival, pričnejo odvijati razni dogodki, koncerti, festivali.
Kakšen razplet si želita v prihodnosti?
Luka: Rada bi, da FF 600″ preraste v večdnevni festival, s spremljevalnim programom in gosti. S Klemenom imava veliko Idej, prav tako volje. Dejstvo pa je, da sva finančno omejena pri sami realizaciji, prav tako sva oba (pre)zaposlena.
Kaj menita o ustvarjalnosti in kakovosti slovenskih filmov? Kaj bi bilo potrebno za popestritev produkcije slovenskih filmov?
Luka: To bom poskušal orisati z neko zgodbo. Pred leti sva s Klemenom obiskala polletni filmski seminar. Leto prej so na istem seminarju naredili anketo. Po ljubljanskih ulicah so spraševali ljudi vseh starosti, kateri slovenski film jim je bil najbolj všeč. In? Kekec! Film, star šestdeset let! Tako je odgovorilo več kot 90 % vprašanih, leta 2003! Seveda je anketa zajela premalo ljudi, v nekaj ulicah itd, a je odgovor kljub temu presenetljiv. Torej želel bi si več presežkov. Za popestritev pa več denarja.
Tudi vidva v prostem času ustvarjata filme?
Luka: Pred dvema letoma smo s prijatelji posneli film Ujeti Zajca, ki ga je režiral Luka Gluvić, Klemen je skrbel za ton in luč, sam pa sem snemal. Gluvić je dobil 250 evrov, kamero sem imel jaz, luči je imel Klemen, mikrofon smo si sposodili in začeli. Vstajali smo ob osmih zjutraj, končali ob enih zjutraj (interjer smo snemali, ko se je stemnilo) in odhajali spat ob štirih zjutraj. Kdor ni bil na snemanju, je kuhal ali pripravljal naslednjo sceno. Z igralci naturščiki je na snemanju ves čas delal prijatelj in igralec Gregor Zorc, ki je za snemanje in spanje posodil tudi svoj vikend. Predstavil pa nam je tudi svoje vino. Nekaj tega odličnega cvička naj bi šlo tudi na premiero Lapajnetovega filma Kratki stiki, kjer je igral Zorc. Pa nas je zaneslo … (smeh).
Kateri film ali filmski igralec vaju je pred kratkim najbolj navdušil?
Luka: Nimam izbrane igralke, igralca, režiserja. Jih pa kar nekaj občudujem. Oglejte si film Darwinova nočna mora, režija Huberta Sauperja. Klemen: Nazadnje me je navdušil Menzlov Stregel sem angleškemu kralju.
Kaj pri vama sledi po ogledu filmu?
Luka: Priležejo se pivo pri Dejanu v Sax pubu na Eipprovi, kjer so prijatelji, ali obiski pri Fejzotu in Josipu v Drugi pomoči, ko je noč že res temna. Tudi Metelkova je lepo mesto. Klemen: Strinjam se z Lukovim žlahtnim izborom, rad pa pokukam tudi k Aniki, se pravi v Šank pub.
