Pozabite na romantične sprehode v naravi in iskanje notranjega miru. Ko se kraljica akcije Charlize Theron odpravi v divjino, vemo, da bodo letele iskre – in verjetno tudi kakšen ud. Netflix nam je pravkar postregel s prvim, srhljivim vpogledom v film Apex, kjer se ljubljenec občinstva Taron Egerton prelevi v psihopatskega lovca. Pripravite pokovko (in morda pomirjevala), saj se obeta najbolj napeta igra mačke in miši letošnje pomladi.
Če ste kdaj razmišljali o tem, da bi se “odklopili” in odšli sami v neokrnjeno naravo, vas bo prvi napovednik za film Apex verjetno prepričal, da raje ostanete doma na varnem kavču z vklopljenim alarmnim sistemom. Režiser Baltasar Kormákur, ki očitno uživa v tem, da svoje igralce postavlja v nemogoče pogoje preživetja (spomnite se le filmov Everest ali Adrift), nas tokrat pelje v surovo in neizprose avstralsko zaledje.
Zgodba na papirju zveni klasično, a izvedba obljublja moderni preobrat žanra. Charlize Theron igra žensko, ki se sooča z izgubo in žalovanjem. Kaj storiš, ko ti življenje razpade? Greš v naravo, seveda. A namesto katarze najde nekaj veliko bolj zloveščega. Taron Egerton, ki smo ga vajeni kot očarljivega vohuna v Kingsman ali bleščečega Eltona Johna v Rocketman, tukaj odvrže ves svoj šarm. Njegov lik je preračunljiv serijski morilec, ki si je za svoj naslednji trofejni lov izbral prav napačno žensko. Avstralska divjina tako ni več le kulisa, temveč postane smrtonosna arena, kjer velja le eno pravilo: ubij ali bodi ubit.
Ko Furiosa sreča Eltona Johna (v najslabšem možnem smislu)
Bodimo iskreni – če bi morali izbrati eno osebo v Hollywoodu, s katero se ne želite zaplesti v fizični obračun, je to Charlize Theron. Ženska je preživela Pobesnelega Maxa, se pretepala v visokih petah v Atomic Blonde in je nesmrtna bojevnica v The Old Guard. Ideja, da bi bila ona “plen”, je skoraj smešna, in ravno tu tiči genijalnost filma. Apex obrne dinamiko moči na glavo.
Theronova je v nedavnem intervjuju namignila, da so kaskaderski podvigi v tem filmu presegli celo njene najbolj nore akcijske sekvence. In verjemite, letvica je postavljena visoko. Med snemanjem v oddaljeni avstralski “nikogaršnji zemlji” je igralka stisnila zobe in nadaljevala snemanje kljub zlomljenemu prstu na nogi. To ni le igranje; to je tista vrsta mazohizma, ki ga pri njej obožujemo. Medtem ko bi večina nas ob zlomljenem nohtu klicala rešilca, Charlize teče skozi grmičevje in se bori za življenje.
Na drugi strani imamo Egertona. Videti ga v vlogi hladnokrvnega psihopata je osvežujoče in hkrati globoko vznemirjajoče. Že v napovedniku njegov glas, ki mirno razlaga, kako dolgo že opazuje svojo žrtev, povzroči, da se vam naježijo dlake na vratu. Kemija med lovcem in plenov je očitna, napetost pa tako gosta, da bi jo lahko rezali z mačeto (ki jo bo verjetno kdo v filmu tudi uporabil).
Režiser, ki ljubi ekstremne pogoje
Baltasar Kormákur ni režiser, ki bi snemal v udobnem studiu z zelenim ozadjem in klimatsko napravo. Ne, ta človek želi blato, kri, znoj in pristno trpljenje. Apex je vizualno osupljiv, a hkrati brutalen. Avstralska pokrajina je posneta tako, da deluje veličastno in klavstrofobično hkrati. Vsak kamen, vsako drevo in vsak zvok v divjini lahko pomeni rešitev ali smrt.
Scenarij Jeremyja Robbinsa obljublja “visceralno izkušnjo”, kar v prevodu pomeni, da boste verjetno med gledanjem nehote zadrževali dih. Poleg glavnega dvojca se v filmu pojavi tudi domačin Eric Bana, kar filmu doda še tisto potrebno piko na i avstralske avtentičnosti. Bana, ki ga v zadnjem času premalo vidimo v velikih produkcijah, je vedno dobrodošel dodatek k vsakemu ansamblu, še posebej, ko gre za trilerje, ki zahtevajo določeno mero gravitas.
Zakaj morate 24. aprila ostati doma?
V svetu, kjer so akcijski filmi pogosto prenatrpani s posebnimi učinki in superjunaki v pajkicah, Apex deluje kot vrnitev k surovi, prvinski kinematografiji. Gre za psihološko in fizično vzdržljivost. Gre za vprašanje, kaj se zgodi, ko se človek zreducira na osnovni nagon preživetja.
Ali bo Charlize uspelo obrniti igro in postati lovka? Ali bo Taronu uspelo ohraniti svojo hladnokrvnost, ko ugotovi, da si je izbral žrtev, ki grize nazaj? To so vprašanja, ki nas bodo mučila do pomladi. Netflix je s tem napovednikom vrgel rokavico. 24. april je datum, ko bomo vsi kolektivno sedli pred zaslone in navijali za Charlize. Do takrat pa – če greste v naravo, vzemite s seboj vsaj kompas. In morda ne zaupajte neznancem s preveč popolnim britanskim naglasom.
