Dragi moji, imam slabo novico za vse, ki mislite, da je varnost v tem, da ste pridni, tiho in hodite v službo. Homer Simpson je mrtev. Ne tisti rumeni iz risanke, ampak tisti ekonomski model, ki nam ga prodajajo že 50 let. Model, kjer si povprečen, delaš povprečno delo, imaš povprečno plačo, a si vseeno privoščiš hišo, dva avta in psa. Ta svet je izginil hitreje kot integriteta naših politikov. In kriva je AI.
Dragi moji, imam slabo novico za vse, ki mislite, da je vrhunec življenjskega uspeha pogodba za nedoločen čas, regres in tistih trideset minut za malico. Imam novico za vse, ki verjamete, da bo država poskrbela za vas, ko boste stari in onemogli. Ta svet je mrtev. Pokopali smo ga, le da vam tega na Dnevniku še niso povedali, ker so preveč zaposleni s poročanjem o tem, kateri sindikat je danes bolj užaljen. AI je tu in spreminja svet.
Govorim o Homerju Simpsonu. Ne tistem rumenem liku, ki golta krofe, ampak o ekonomskem modelu, ki nam ga prodajajo že pol stoletja. Model, kjer si povprečen, delaš povprečno delo v tovarni ali pisarni, si neumen kot noč, a imaš vseeno veliko hišo z vrtom, dva avtomobila, tri otroke in ženo.
Poglejte okoli sebe. Če ste danes povprečni – torej če ste slovenski “Homer” – nimate hiše. Imate 30-letni kredit za dvosobno stanovanje na obrobju Ljubljane in rabljenega Renault Megana. Zakaj? Ker je industrijska doba, ki je omogočala udobno povprečnost, dokončno rekla »adijo«.
1. Šola vas je pripravila na tekoči trak, ki ga ni več
Naš šolski sistem je briljanten … če živite v letu 1850. Ustvarjen je bil za tovarno. Da ste tiho, da ubogate zvonec, da se naučite ponavljati iste gibe in da ne sprašujete preveč. Pripravili so vas, da ste nadomestljivi kolesci.
Težava je v tem, da smo v letu 2025. Tovarne vodijo roboti, ki ne rabijo sindikalnega izleta in bolniške. Pisarne pa prevzema umetna inteligenca, ki spiše boljšo pogodbo, naredi boljšo analizo in prevede tekst hitreje kot katerakoli tajnica v javni upravi.
Če je vaše delo mogoče opisati v treh alinejah, ga bo jutri opravljal ChatGPT in 357 drugih AI modelov. Zastonj. Vi pa boste z diplomami v roki čakali na zavodu in se spraševali, zakaj država ne naredi nič. Ironija? Država še zase ne more poskrbeti, kaj šele za vas.
2. Doba povprečja je mimo: Ali si elita ali pa si socialni problem
V industrijski dobi je veljala Gaussova krivulja. Večina ljudi je bila v sredini – povprečno delo, povprečna plača. Biti povprečen je bilo v redu. Bilo je varno.
V digitalni dobi, dragi moji, pa velja “Power Law”. Zmagovalec pobere vse. Poglejte si Google. Poglejte si Luko Dončića. Poglejte si tistega vrhunskega mehanika, o katerem sem že pisal – tistega “doktorja motoroznanstva”, h kateremu vsi vozijo avte, ker uradni servisi nimajo pojma. On je v top 10 %. On postavlja ceno.
Vsi ostali? Vsi ostali so zamenljivi. Če danes niste v top 10 % svoje niše – pa naj gre za polaganje ploščic, programiranje ali pisanje neumnosti na Twitterju – vaša vrednost pada proti ničli. Uravnilovka, ki jo tako ljubijo naši levičarji, v naravi ekonomije ne obstaja več. Obstajata samo dve kasti: tisti, ki obvladajo algoritme in ustvarjajo dodano vrednost, in tisti, ki jih bodo algoritmi nadomestili.
3. Plača je droga za reveže
Najbolj tragična fiksacija je fiksacija na plačo. Plača je kompenzacija za povprečen čas in povprečen trud. In ker AI dela povprečne stvari bolje in ceneje, bodo plače realno padale.
Bogati ne dobivajo plače. Bogati dobivajo “fees” (plačilo za učinek) in “rent” (dividende, najemnine). Medtem ko se vi kregate za 5 % povišico, nekdo drug gradi intelektualno lastnino, baze podatkov, medije in kodo. To so novi “zidovi”. Ne tista nepremičnina na Krku, ampak digitalno premoženje, ki ga lahko upravljaš iz Dubaja ali iz Krtine, če imaš dober internet.
In tukaj pridemo do našega vrlega premierja in njegove “reforme”. Namesto da bi spodbujali tiste, ki so v top 10 % in vlečejo voz naprej, jih mi obdavčimo, da lahko financiramo nedelujoče sisteme. Premier ne razume, da v digitalnem svetu kapital nima domovine. Sposoben inženir ali zdravnik bo spokal kovčke in šel tja, kjer ga cenijo, ne pa tja, kjer ga tretirajo kot molzno kravo za financiranje “študij o ničemer”. AI to samo še pospešuje.
4. Iluzija varnosti v “Butalah”
Slovenija se obnaša kot tisti stric, ki še vedno uporablja faks mašino in se pritožuje, da mu nihče ne odpiše. Imamo zdravstvo, ki je “brezplačno”, a zanj plačujete tisoče evrov letno, nato pa čakate 435 dni na pregled, da vam povejo, da ste bolni. Imamo pokojninski sistem, ki je matematično bankrotiral, a se delamo, da bo “vse v redu”.
Čakanje na to, da bo država uredila vaše življenje, je utopija. Je pot v revščino. Edina prava varnost je v tem, da postaneš nepogrešljiv. Da tvoje znanje, tvoj “brand” in tvoja sposobnost reševanja problemov presegajo meje te male podalpske dežele.
Kaj vam preostane?
Nehajte biti Homer Simpson. Nehajte sanjati o varnosti, ker je ni. Namesto da vlagate v zidove in čakate na penzijo, vlagajte v svojo glavo. Postanite tisti “dr. motoroznanstva” na svojem področju. Specializirajte se. Bodite tako dobri, da vas ne bodo mogli ignorirati in ne obdavčiti (vsaj ne vsega).
Svet se deli na tiste, ki bodo upravljali AI, in tiste, ki jih bo AI upravljal. Na tiste, ki bodo živeli od svojega znanja, in tiste, ki bodo živeli od univerzalnega temeljnega dohodka, ki bo ravno dovolj visok, da ne boste umrli od lakote, in ravno dovolj nizek, da boste tiho.
Izbira je vaša. Ampak glede na to, koga volite, se bojim, da večina raje čaka v vrsti za sendvič z mortadelo, kot da bi spekla svoj kruh.
Srečno v novi realnosti. Potrebovali boste čelado in v roki trojanski krof.
