Grafite se prevečkrat enači z vandalizmom, saj je grafitarstvo v resnici umetnost, ki je smotrno umeščena v prostor. A kot drugod, se tudi ta izrablja v slabe namene, za diskreditacije, za uničevanje lastnine, ipd. In ker mediji bolj poudarjajo to plat, kot pa umetniško, je javno mnenje takšno, kakršno pač je. A treba je priznati, četudi grafit ni umetnina, je lahko v formi vandalizma zabavno urbano dopolnilo.
Če si predstavljate ”poklic” grafitarja, njegov delavnik zgleda nekako takole. Poišče lokacijo, ki je čim bolj obljudena in skuša tam pustiti svoje sporočilo, manifest, karkoli, seveda tako, da jih nihče ne opazi. Zato delajo ob urah, ko mesto spi, a ker roka pravice ne počiva, urnik vključuje tudi veliko teka. A brez njih bi bila marsikatera mesta pusta, brez duše, in primeri v galeriji to samo potrjujejo.
ČITAJ VIŠE: Ulična umetnost: 10 uličnih umetnic, ki “odpihnejo” Banksya
Še misel za konec. Ker je grafit medij, s katerim želi avtor s svojim sporočilom doseči kar največje občinstvo, bi bilo zanimivo opraviti študijo, če je po pojavu ”zidu” na Facebooku, število grafitov po mestih kaj upadlo.
