U doba globalizacije i multikulturalizma, poznavanje različitih jezika je blagoslov. Mnoga su istraživanja otkrila da je najbolje vrijeme za učenje jezika u vrlo ranim godinama života, ali nova istraživanja kažu da nikad nije kasno postati poliglot.
Zanje tujih jezikov vedno pride prav, še posebej, ko se odpravimo v neznano okolje, kjer se moramo sporazumevati v maternem jeziku ljudi, s katerimi govorimo. Prišli smo do točke, ko se nam pravzaprav niti ni treba odpraviti v tujino, da bi govorili v tujem jeziku, saj je že v državi, kjer bivamo, iz dneva v dan več tujcev.
Znanstveniki že leta govorijo, da je najboljši čas za učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu, a nova raziskava, ki je bila izvedena na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu, je pokazala, da bi se tisti, ki se želijo naučiti tujega jezika, morali tega začeti učiti pred desetim letom starosti. Možgani so najbolj sposobni sprejeti novo zanje do 17,4 leta – mladostniki med 17. in 18. letom imajo razvite zelo visoke sposobnosti razumevanje slovnice novega jezika, a ravno to obdobje je tudi čas, ko se ta sposobnost začne počasi slabšati.
Znanstveniki so pri 670.000 ljudeh analizirali, kakšno je njihovo znanje slovnice tujega, angleškega jezika, upoštevali pa so, koliko so udeleženci stari, kako dolgo se učijo jezika, na kakšen način se učijo i kako slovnično govorijo in pišejo.
246.000 udeležencev je celo življenje govorilo zgolj angleško, medtem ko je preostanek sodelujočih govoril dva ali več jezikov (materni jeziki udeležencev so bili poleg angleščine finščina, turščina, ruščina in madžarščina). Večina udeležencev je bila stara med 20 in 30 let. Najmlajši udeleženec je bil star 10 let, najstarejši pa je bil v poznih sedemdesetih letih.
Analiza podatkov je pokazala, da se slovnice tujega jezika najlažje naučite v otroštvu in dobro znanje s seboj nosite vse do najstniških dni. Tujega jezika se lahko hitro naučite tudi v poznejši letih, vendar boste težje dosegli znanje, ki je na ravni rojenega govorca. Odgovor na vprašanje, zakaj se po 18. letu ta sposobnost zniža, raziskovalcem ni jasen, a navajajo, da gre verjetno za vpliv socioloških, kulturoloških ali bioloških dejavnikov.
Više informacija:
sciencedirect.com
