Je tvoj poklic med njimi?! 100 poklicev, ki jih bo nadomestila AI in bodo verjetno izginili do 2035

Bo tvoj poklic preteklost? Digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, zelena tranzicija … Če še niste opazili, svetovno gospodarstvo pravkar doživlja pravo malo revolucijo, po kateri bodo številni današnji poklici kmalu spadali v muzej tehnološke zgodovine – zraven starega pisalnega stroja, telefaksa in vaše kolekcije VHS kaset. To je 100 poklicev, ki jih bo nadomestila AI in bodo verjetno izginili do 2035.

Po napovedih Svetovnega gospodarskega foruma, OECD in celo mogočne investicijske banke Goldman Sachs bo do leta 2035 okoli 100 poklicev postalo odvečnih. Glavni krivci? Pametni algoritmi, roboti, električna vozila in, seveda, potrošniki, ki danes raje klikajo kot stopijo v fizično trgovino ali banko.

Zakaj bi denimo potrebovali blagajnika, če imate samopostrežno blagajno in aplikacijo za mobilno plačevanje? Ali zakaj še vztrajati pri bančnih referentih, če vas chatbot prepriča, da je njegov odgovor toplejši in prijaznejši od kateregakoli človeškega bančnika? In roko na srce, koliko od nas si zares želi še kdaj čakati v vrsti na banki? Prav tako ne bomo več potrebovali voznikov tovornjakov, ko bodo avtonomni tovornjaki prevozili avtoceste brez kave in obveznih postankov za malico.

Seveda, ne gre samo za tehnologijo. Ekologija, zelena transformacija in okoljska osveščenost pospešeno pošiljajo na smetišče zgodovine še nekaj poklicev, od premogarjev do delavcev v plastični industriji. Pa saj si to pravzaprav želimo, kajne? Manj premoga, manj plastike, več sonca in vetra – in morda nekaj več dreves.

Toda brez panike. Medtem ko se nekatere kariere poslavljajo, na obzorju vznikajo novi poklici, za katere vaša babica še nikoli ni slišala (in najbrž nikoli ne bo razumela, kaj sploh počnete). Ključna beseda prihodnosti: prilagodljivost. Tako da, če si še niste kupili priročnika za preživetje prihodnosti, morda začnite zdaj. Bo tvoj poklic preteklost?

V nadaljevanju smo za vas pripravili seznam 100 poklicev, ki se bodo do leta 2035 najverjetneje poslovili od trga dela, skupaj z razlago, zakaj jih bo nadomestila AI, robot, spletna aplikacija ali zelen trend. Previdno, morda je med njimi tudi vaš!

100 poklicev, ki jih bo nadomestila AI in bodo verjetno izginili do 2035 – Bo tvoj poklic preteklost?

Proizvodnja in industrija: Ta sektor bo močno prizadet zaradi avtomatizacije in uvedbe industrije 4.0. Roboti in pametni sistemi že prevzemajo fizična dela, zaradi česar izginjajo tradicionalne vloge na proizvodnih linijah.

1. 1. 1. Montažni delavec (delavec na tekočem traku) – Robotske roke in avtomatizirane proizvodne linije prevzemajo montažo izdelkov, zato človeških delavcev na tekočih trakovih vse manj potrebujejo.
      2. Strojni operater – Upravljanje strojev za preprosta opravila (npr. stiskalnice, rezalniki) se avtomatizira; sodobni stroji pogosto vodijo računalniški programi brez posredovanja človeka.
      3. Varilec v industriji – Robotsko varjenje v avtomobilski in kovinski industriji nadomešča ročno varjenje; roboti lahko varijo 24/7 z večjo natančnostjo, zato se število varilcev zmanjšuje.
      4. Sestavljalec elektronskih naprav – V proizvodnji elektronike so montažo in spajkanje komponent v veliki meri prevzele robotske naprave, ki so hitrejše in bolj natančne.
      5. Tekstilni delavec (šivilja v tovarni) – Številne faze tekstilne proizvodnje (rezanje, šivanje preprostih šivov) se avtomatizirajo s specializiranimi stroji; masovna proizvodnja oblačil se seli v avtomatizirane obrate.
      6. Tiskar in knjigovez – Zaradi upada tiskanih medijev in avtomatskih digitalnih tiskarskih strojev poklici klasičnega tiskarja, knjigoveza in stavca izginjajo; veliko tiskarn se je zaprlo ali preusmerilo v digitalni tisk.
      7. Kovinar in livar – Avtomatizirane livarne in CNC-stroji (računalniško vodeni rezkalni in stružni stroji) zmanjšujejo potrebo po ročnem delu pri oblikovanju kovin; programer CNC prevzema delo nekdanjega strojnega obdelovalca.
      8. Kakovostni kontrolor (industrijski pregledovalec) – Pregled kakovosti izdelkov izvajajo optični sistemi z AI, ki prek kamer zaznajo napake; s tem se zmanjšuje število inšpektorjev kakovosti na proizvodnih linijah.
      9. Pakirni delavec v tovarni – Stroji za avtomatsko pakiranje in robotizirani manipulatorji zlagajo izdelke v embalažo hitreje od ljudi, zato klasičnih pakircev skoraj ne bo več v velikih tovarnah.
      10. Skladiščnik (ročni) – V sodobnih logističnih centrih blago premikajo avtonomna vodena vozila in robotske roke; Amazon in drugi uporabljajo robote za pobiranje in premikanje paketov, zaradi česar tradicionalni skladiščni delavci izginjajo.
      11. Materialni zalogovnik (referent za zaloge) – Vodenje evidenc zalog in upravljanje skladišča je digitalizirano (senzorji IoT, programske rešitve); poklic osebe, ki ročno beleži zalogo in izdaja materiale, bo odveč.
      12. Upravljavec strojev v prehrambni industriji – Polnjenje, mešanje in drugi procesi v proizvodnji hrane so avtomatizirani; nekoč so to opravljali delavci na proizvodnih linijah (npr. pri polnjenju steklenic, konzerv), zdaj to delajo stroji.
      13. Lesarski obdelovalec na liniji – V lesni industriji CNC-stroji in robotika nadomeščajo delavce pri razrezu in oblikovanju lesa; mizarski pomočniki v tovarnah pohištva bodo skoraj izginili, saj večino dela opravijo stroji.
      14. Operater v kemični proizvodnji – Procesi v kemijskih obratih so visoko avtomatizirani in nadzorovani računalniško; nekoč so delavci ročno odmerjali, mešali in nadzirali reakcije, danes pa večino nalog upravlja digitalni nadzorni sistem.
      15. Rudar (premogovnik) – Zaradi opuščanja premoga in avtomatizacije rudarskih operacij (samovozeči rudni tovornjaki, robotizirane vrtalne naprave) bo klasični poklic rudarja vse manj pogost. Mnoga premogovništva se zapirajo zaradi prehoda na čistejše vire energije.
      16. Operater vrtalne naprave za nafto in plin – V naftni industriji se uporablja vedno več avtomatiziranih platform in daljinsko vodenih naprav; obenem se industrija krči zaradi zelenega prehoda, zato ročnih operaterjev naftnih vrtin potrebujejo bistveno manj.
      17. Delavec v rafineriji – Procesiranje nafte v rafinerijah je že dolgo avtomatizirano; sodobne rafinerije zahtevajo malo posegov delavcev, poleg tega se z zmanjšanjem porabe fosilnih goriv zmanjšuje tudi število rafinerij.
      18. Ribič v komercialnem ribolovu – Tradicionalni poklic ribiča se sooča z upadom zaradi kombinacije avtomatizacije in regulacij: uvedba robotiziranih ribogojnic in lovskih tehnologij zmanjšuje potrebo po številni posadki, kvote za ulov pa krčijo panogo.
      19. Delavec v papirnici – Digitalizacija je zmanjšala povpraševanje po papirju (manj tiskanih dokumentov, časopisov), številne papirnice so se zaprle; avtomatizirani obrati za izdelavo papirja potrebujejo le majhno ekipo tehnikov, zato klasičnih papirniških delavcev skoraj ni več.
      20. Rudarski tehnik za pridobivanje rudnin – Podobno kot pri premogu tudi pri drugih rudninah (železo, baker) avtomatizacija odpravlja potrebo po številnih delavcih; samodejne naprave za drobljenje, sortiranje rude in avtonomna transportna vozila zmanjšujejo ročno delo v rudnikih.

Transport in logistika: V transportu bo avtonomna tehnologija nadomestila mnoge voznike, digitalizacija pa posrednike in fizične operacije. Prav tako se z optimizacijo in s pametnimi sistemi zmanjšuje potreba po osebju v logističnih procesih. Bo tvoj poklic preteklost?

1. 1. 21. Voznik tovornjaka – Razvoj samovozečih tovornjakov obeta, da bodo do 2035 na določenih relacijah tovornjaki vozili avtonomno; čeprav prehod ne bo nenaden, se povpraševanje po poklicnih voznikih zmanjšuje, zlasti na dolgih monotonih avtocestnih poteh.
      22. Taksist / voznik taksi službe – Že danes taksi trg preoblikujejo platforme za souporabo prevozov (Uber ipd.), v prihodnje pa lahko avtonomna vozila skoraj povsem odpravijo potrebo po človeških taksistih v večjih mestih.
      23. Avtobusni voznik – Tehnologija za avtonomne avtobuse in vlakce je v razvoju; do 2035 bi lahko začeli uvajati samovozeče avtobuse vsaj na določenih fiksnih linijah (npr. letališka in mestna linijska prevozna sredstva), kar bi zmanjšalo število delovnih mest voznikov.
      24. Strojnik lokomotive (vlakovodja) – Avtomatizacija železnic (t.i. driverless trains) je že prisotna v nekaterih metrojih; na dolgi rok se tudi na železnici pričakuje uvedba samodejnega vodenja vlakov na določenih progah, zato se klasična vloga strojevodje lahko skrči.
      25. Spremljevalec v vlaku / kondukter – Digitalni sistemi za prodajo in preverjanje vozovnic (e-karte) zmanjšujejo potrebo po kondukterjih; na modernih vlakih se preverjanje lahko opravi avtomatsko ali na postajah, vloga človeškega preglednika pa izginja.
      26. Letališki usmerjevalec (maršaler) – Avtomatizacija letaliških operacij, kot je vodenje letal na parkirišča z avtomatskimi sistemi in senzorji, lahko zmanjša potrebo po ročnem usmerjanju letal z osebjem na ploščadi.
      27. Dostavljavec poštnih pošiljk (poštar) – Tradicionalni poštarji, ki raznašajo pisma, so že manj potrebni zaradi upada pisemske pošte (e-pošta jih je izpodrinila). Paketne dostave sicer rastejo, a tu nastopajo droni in avtonomna dostavna vozila, ki bi lahko do 2035 opravila del dostav brez človeka.
      28. Kurir / dostavljavec v mestnem prometu – V mestih se uvajajo dostavni roboti na pločnikih in leteči droni za dostavo manjših paketov; ta tehnologija bi lahko v prihodnjih letih nadomestila del kurirjev (npr. dostava hrane, paketov na kratke razdalje).
      29. Dispečer v transportu – Na področju logistike in prevozov človeške dispečerje, ki usklajujejo vozila in voznike, zamenjuje programska oprema za avtomatsko razporejanje; algoritmi v realnem času optimizirajo poti, dodelitve in urnike, zato se potreba po dispečerjih zmanjšuje.
      30. Tovorni nakladalec / razkladalec – Na letališčih, pristaniščih in železnicah dvigala, tekoči trakovi in robotski manipulatorji nadomeščajo ročno nakladanje tovora; poklic delavca, ki fizično naklada in razklada tovor, bo v večini velikih sistemov avtomatiziran.
      31. Operater žerjava v pristanišču – Sodobna pristanišča že uporabljajo avtomatizirane kontejnerske žerjave, ki jih upravlja računalnik ali operater na daljavo; klasičnega žerjavista v kabini žerjava bo občutno manj, saj en operater lahko nadzira več avtomatiziranih strojev hkrati.
      32. Prometni kontrolor v skladišču – V velikih logističnih centrih promet v skladišču (premikanje blaga, vozil) usmerjajo algoritmi in senzorji; delovnih mest, kjer bi človek ročno usmerjal ali nadziral interno logistiko, praktično ne bo.
      33. Delavec cestninjenja (cestninski blagajnik) – Na avtocestah klasične cestninske postaje s pobiralci cestnine izginjajo, ker jih nadomeščajo samodejni elektronski cestninski sistemi (vinjete, elektronsko brezkontaktno plačevanje); poklic cestninskega blagajnika je v številnih državah že ukinjen.
      34. Parkirni uslužbenec – Parkirišča prehajajo na avtomatske sisteme za izdajo listkov in plačilo, pogosto prek mobilnih aplikacij; človek kot pobiralec parkirnine ali nadzornik zapornic postaja odvečen, razen še pri manjših objektih.
      35. Operater dvigala (liftboy) – Včasih so v stavbah imeli osebje za upravljanje dvigal, danes pa dvigala avtomatsko vozijo na klic; ta poklic je praktično izginil in se do 2035 gotovo ne bo vrnil, saj ga je tehnologija v celoti nadomestila.

Administracija in pisarniška dela: To področje bo doživelo velik upad delovnih mest zaradi digitalizacije dokumentov in uvedbe pametnih pisarniških orodij. Številni administrativni poklici so monotoni in temelječi na pravilih – idealni za zamenjavo z AI in avtomatizacijo. Bo tvoj poklic preteklost?

1. 1. 36. Administrativni asistent (tajnik/tajnica) – Urejanje urnikov, vodenje dopisov, priprava zapisnikov – vse to zdaj lahko deloma opravijo digitalni asistenti, koledarske aplikacije in orodja za upravljanje opravil. WEF uvršča administrativne asistente med najhitreje izginjajoče poklice zaradi avtomatizacije.
      37. Referent za vnos podatkov (data entry) – Rutinsko tipkanje podatkov iz papirjev v računalnik nadomešča optično prepoznavanje znakov (OCR) in neposredno zbiranje podatkov ob izvoru. AI sistemi lahko samodejno berejo obrazce in tabelarične podatke, zato ročni vnašalci podatkov niso več potrebni.
      38. Telefonist / telefonski operater – Poklic telefonista na centralah, ki usmerja klice, je praktično izginil zaradi avtomatskih telefonskih central in digitalne komunikacije. Tudi klicni centri uporabljajo glasovne odzivnike in chatbot-e, ki filtrirajo klice brez človeškega posredovanja.
      39. Uradnik za arhiviranje (arhivar) – S prehodom na brezpapirno poslovanje se fizični arhivi zmanjšujejo; digitalno arhiviranje in iskanje dokumentov je avtomatizirano, zato klasični arhivarji in registratorji dokumentacije izgubljajo delo.
      40. Pisarniški kurir (osebje za notranjo pošto) – Včasih so podjetja imela zaposlene za raznašanje interne pošte in dokumentov po pisarnah; danes skoraj vsa komunikacija poteka preko e-pošte in intraneta, fizičnih dokumentov pa je malo, zato ta vloga ni več potrebna.
      41. Knjižnični tehnik (vnosnik katalogov) – Digitalni knjižnični sistemi in online katalogi omogočajo samodejno katalogizacijo in iskanje gradiva; ročni vnosni referenti in dokumentalisti so v manjšem številu, saj knjižnice digitalizirajo procese.
      42. Računovodski referent (knjigovodja) – Osnovno knjiženje in izdajanje računov prevzemajo računovodski programi in spletne storitve. Majhna podjetja lahko uporabljajo avtomatizirane rešitve za računovodstvo, zato se število klasičnih knjigovodij zmanjšuje.
      43. Plačilni referent (referent za plače) – Obdelavo plač, obračun davkov in prispevkov zdaj pogosto opravi programska oprema ali zunanje podjetje s specializiranim sistemom. Interni kadri za obračun plač so v velikih sistemih manj potrebni, ker HR-sistemi avtomatsko izračunajo plače.
      44. Zavarovalniški uradnik (procesor zahtevkov) – Pri zavarovalnicah obdelavo zahtevkov (npr. prijavo škode) čedalje bolj izvajajo AI sistemi, ki iz dokumentacije in slik ocenijo škodo in pripravijo informativni izračun. Manj je potrebe po osebju, ki bi ročno pregledovalo vsako zahtevo.
      45. Statistični tehnik (računski analitik) – Poklici, ki vključujejo ročno izračunavanje statistik ali upravljanje podatkovnih zbirk po ustaljenih metodah, izginjajo, ker orodja za podatkovno analitiko in AI samodejno opravijo te analize. Ljudje se premikajo v interpretacijo, medtem ko osnovni računi tečejo avtomatsko.
      46. Bančni referent za posojila – Proces odobritve posojila se digitalizira: algoritmi za kreditno ocenjevanje avtomatsko preverijo kreditno sposobnost stranke. Delo referenta, ki ročno pregleduje vloge in preverja dokumente, bo skoraj v celoti nadomeščeno z avtomatiziranimi sistemi, ostali bodo le še svetovalci za posebne primere.
      47. Pisarniški receptor (sprejemna pisarna) – V podjetjih in organizacijah fizične recepcije nadomeščajo digitalni kioski za prijavo obiskovalcev ali pa se obiski vnaprej najavijo prek spleta. V nekaterih stavbah uvajajo robote-receptorje ali pa varnostniki prevzamejo to nalogo, zato poklic klasičnega receptorja upada.
      48. Telemarketar – Klice prodajnih agentov nadomeščajo avtomatizirani klicni sistemi in personalizirana e-poštna sporočila. Veliko potrošnikov se izogiba neželenim klicem, podjetja pa uporabljajo AI za usmerjeno oglaševanje, kar pomeni, da telefonska prodaja v klasični obliki izginja.
      49. Referent za zbiranje podatkov (anketar) – Tradicionalno so ljudje po telefonu ali na terenu zbirali ankete in podatke; danes se večina anket opravi prek spleta ali telefonskih avtomatiziranih sistemov. Poklic anketerja in statističnega zbiralca podatkov zato peša.
      50. Notranji informatik za osnovno podporo (helpdesk na 1. ravni) – Osnovna IT podpora (resetiranje gesla, navodila za uporabo programov) se avtomatizira s chatboti in bazo znanja. Človeški IT-podporniki se ukvarjajo le še s kompleksnejšimi primeri, preprosta vprašanja pa rešijo avtomatizirana orodja, kar zmanjšuje skupno število teh delovnih mest.

Bančništvo in finance: V finančnem sektorju finančna tehnologija (FinTech) in AI nadomeščata mnoge tradicionalne vloge – od bančnih uslužbencev do analitikov. Procesi se avtomatizirajo, stranke pa prehajajo na spletno bančništvo, kar zmanjšuje potrebo po fizičnem osebju. Bo tvoj poklic preteklost?

1. 1. 51. Bančni blagajnik (bančni uslužbenec na okencu) – Zmanjševanje števila bančnih poslovalnic in prehod na spletno in mobilno bančništvo pomenita, da klasična vloga bančnega referenta na okencu izginja; ljudje opravljajo plačila, nakazila in druge storitve prek naprav, banke pa zapirajo okence za gotovinsko poslovanje.
      52. Posojilni uradnik (bančni posojilni svetovalec) – Določena posojila (potrošniški krediti, hipotekarni krediti) se odobravajo prek spletnih platform z avtomatsko oceno; človeški svetovalci so potrebni le še pri kompleksnejših finančnih produktih ali za stranke, ki želijo osebni stik.
      53. Borzni posrednik (borzni trgovec) – Številni poklicni trgovci na borzi so bili nadomeščeni z algoritmi za avtomatsko trgovanje, ki v milisekundah sklepajo posle. Na borznih trgih danes prevladuje algoritemsko trgovanje, zaradi česar je mnogo tradicionalnih traderjev in posrednikov ostalo brez dela.
      54. Finančni analitik (mlajši analitik) – Analizo finančnih poročil, trendov in naložb vedno pogosteje opravljajo AI orodja, ki lahko v hipu predelajo ogromne količine podatkov. Mlajši analitiki, katerih naloga je bila priprava poročil in modelov, so manj iskani, ker programska orodja avtomatizirajo ta proces.
      55. Računovodja za enostavne zadeve – Enostavnejše računovodske storitve (knjiženje računov, obračuni DDV, izpolnjevanje davčnih obrazcev) so poenostavljene s programi in spletnimi aplikacijami. Veliko podjetij uporablja računovodstvo v oblaku, ki avtomatsko ureja mnoge vnose, zato se število samostojnih računovodij zmanjšuje.
      56. Zavarovalni cenilec škode (izterjevalec zahtevkov) – Pri zavarovalnicah AI že prepoznava vzorce škodnih zahtevkov, analizira fotografije škode in ocenjuje višino izplačil. Poklic cenilca, ki bi terensko ogledoval škodo (npr. pri avtomobilskih nesrečah), lahko deloma nadomestijo mobilne aplikacije, kamor stranke naložijo slike, oceno pa izdela algoritem.
      57. Zavarovalni underwriter (ocenjevalec tveganja) – Pri sklepanju zavarovanj (življenjska, zdravstvena itd.) so včasih aktuarski strokovnjaki ocenjevali tveganja posameznih zavarovancev; zdaj algoritmi obdelajo ogromno podatkov in določijo premije. Klasični underwriterji bodo v veliki meri zamenjani z analitičnimi modeli AI, ki bolje napovedo verjetnost škodnih dogodkov.
      58. Menjalniški blagajnik – Menjalnice gotovine izgubljajo pomen, saj se gotovinsko poslovanje zmanjšuje, potovanja pa digitalizirajo (kartice, bankomati). Tudi tam, kjer so menjalnice, so avtomatizirane (menjalni avtomati) ali integrirane v bankomate; osebje na okencu je odveč.
      59. Finančni svetovalec za osnovne naložbe – Robo-svetovalci (algoritmični finančni svetovalci) ponujajo strankam investicijske portfelje in upravljanje premoženja z minimalnim človeškim posredovanjem. Stranke z manjšimi portfelji se vse bolj zanašajo na avtomatizirane naložbene platforme, zato človeških finančnih svetovalcev za osnovne storitve potrebujemo manj.
      60. Blagajnik cenilca zlata in draguljev – Nekoč pogosti odkupovalci zlata in cenilci v zlatarnah bodo manj potrebni, ker se storitev avtomatizira (stroji za testiranje čistine kovin) in ker se trend vlaganja v plemenite kovine seli na spletne platforme, kjer fizičnega posrednika ni.

Maloprodaja in storitve za stranke: V trgovini in storitvah doživljamo prehod na samopostrežbo in spletne storitve, kar izrine veliko delovnih mest, kjer je bila prej potrebna interakcija s strankami v živo. Poleg tega spremenjene navade potrošnikov zmanjšujejo določene klasične storitve. Bo tvoj poklic preteklost?

1. 1. 61. Blagajnik v trgovini – Samopostrežne blagajne in brezgotovinsko plačevanje so v porastu. Velike trgovske verige uvajajo samoplačniške terminale, kupci sami skenirajo izdelke in plačajo, zato se število blagajnikov hitro zmanjšuje.
      62. Prodajalec v maloprodaji – Klasični prodajalci v trgovinah (npr. z oblačili, elektroniko) so ogroženi zaradi spletnega nakupovanja in tudi zaradi uvedbe interaktivnih zaslonov v trgovinah, kjer si stranka sama poišče informacije. Do 2035 bo v fizičnih trgovinah delalo manj ljudi, saj bodo trgovine manjše ali bolj avtomatizirane.
      63. Prodajalec na tržnici/trgovski potnik – Tradicionalno osebno prodajanje izdelkov od vrat do vrat ali na stojnicah je v zatonu. Potrošniki raje kupujejo prek spleta ali v večjih centrih, zato bo poklic trgovskega potnika ali tržničarja skoraj izumrl.
      64. Delavec v videoteki/DVD izposojevalec – Že zdaj praktično ne obstaja več, saj so videoteke in DVD-klubi izginili s pojavom streaming storitev (Netflix, ipd.). Do leta 2035 fizičnih izposojevalnic ne bo, to delo je že prevzela digitalna tehnologija.
      65. Turistični agent – Kot omenjeno, spletni portali (Booking, Expedia itd.) omogočajo neposredne rezervacije letov, hotelov in paketov. Potovalne agencije se zapirajo ali se specializirajo v butične storitve; večina potnikov si poti organizira sama na spletu, zato klasični turistični agent skoraj ne bo več obstajal.
      66. Knjižničar (izposojevalec) – Čeprav knjižnice ne bodo izginile, se vloga knjižničarja spreminja. Fizično izposojo nadomeščajo izposoje avtomati, informacijske poizvedbe pa rešujejo digitalni katalogi. Število knjižničarjev za rutinsko izposojo in vračanje knjig bo upadlo.
      67. Cestni prodajalec vozovnic (npr. na avtobusni postaji) – V javnem potniškem prometu papirnate vozovnice in blagajne na postajah ukinjajo v korist spletne prodaje in avtomatov. Tako bo delo prodajalcev vozovnic na železniških in avtobusnih postajah izginilo.
      68. Hostesa v restavraciji (sprejem gostov) – Digitalni sistemi za rezervacije in samoprijava v restavracijah (tablice na vhodu, ki dodelijo mizo) lahko zmanjšajo potrebo po hostesah. Tudi naročanje hrane poteka prek QR-kod in tablic na mizi v nekaterih lokalih, kar prav tako zmanjšuje interakcijo z osebjem.
      69. Natakar v hitri prehrani – Verige hitre prehrane uvajajo kioske za naročanje in vnaprejšnja naročila preko aplikacij, zato na blagajni ni več natakarja, ki sprejema naročila. Človeško osebje ostaja le v kuhinji za pripravo (tudi tam pa se pojavljajo robotski stroji za kuhanje, pečenje krompirčka ipd.).
      70. Pomočnik v trgovini (polnilec polic) – V nekaterih trgovinah testirajo robote za polnjenje polic in zalaganje izdelkov (ali pa koncept trgovin brez polic – avtomatizirane shrambe kot Amazon Go). Četudi ne bo v celoti avtomatizirano do 2035, bo manj potrebe po številnih zaposlenih, ki bi neprestano polnili police, saj se uvajajo pametne police in optimizacija zalog.
      71. Gasilski telefonist (112 operater) – Določeni vidiki klicnih centrov za nujno pomoč se avtomatizirajo (npr. mobilne aplikacije za avtomatsko pošiljanje lokacije in podatkov ob nesrečah). Klicni centri bodo verjetno še imeli osebje, a bi AI lahko do neke mere samodejno razvrščala klice in sprožala enote, zmanjšal pa se bo del, ki zahteva ročno posredovanje operaterja.
      72. Prodajalec enciklopedij / knjig od vrat do vrat – Ta poklic je že zgodovina; internet in Wikipedia sta zamenjala potrebo po prodaji fizičnih enciklopedij, digitalna distribucija pa je nadomestila potujoče prodajalce knjig. Do leta 2035 se ne bo vrnil.
      73. Fotograf v veleblagovnici (za dokumente) – Avtomatski foto avtomati in možnost, da si ljudje sami naredijo fotografije s telefoni, so odpravili veliko povpraševanje po fotografih za dokumente v trgovskih centrih; še obstajajo nekateri studii, a trend nakazuje nadaljnji upad.
      74. Operater klicnega centra za podporo strankam – Osnovna podpora strankam po telefonu in spletnem klepetu se v veliki meri že izvaja z AI chatbot-i. Do leta 2035 bodo napredni bot-i zmožni reševati večino standardnih poizvedb, zato bo človečih agentov v prvih linijah podpore precej manj.
      75. Uslužbenec v videoprodukcijski izposoji – Poklici, kot so projekcionist v kinu ali tehnik za izposojo opreme, bodo manj pogosti; digitalna projekcija je enostavnejša in ne zahteva ročnega menjavanja kolutov kot nekoč, opremo pa si filmski ustvarjalci rezervirajo prek spleta brez posrednika.

Mediji, založništvo in ustvarjalne dejavnosti: V tej skupini poklicev avtomatizacija in AI prevzemata nekatere ustvarjalne ali rutinske naloge, digitalne platforme pa rušijo tradicionalne poslovne modele. To vodi v zmanjšanje določenih delovnih mest v medijski in kreativni industriji.

1. 1. 76. Novinar tiskane izdaje – Tiskani časopisi in revije zapirajo svoja vrata ali se selijo na splet. S tem se zmanjšuje število novinarjev, posebej tistih, ki so specializirani le za tisk (nekateri se prilagajajo na digitalno). AI orodja lahko celo sama generirajo osnovne novice (npr. poročila o borznih tečajih, športnih rezultatih), zato bo del novinarstva avtomatiziran.
      77. Korektor in lektor – Preverjanje črkovanja in slovnice danes učinkovito opravijo računalniški programi (npr. Grammarly in podobno, seveda v angleščini, a tudi drugi jeziki dohitevajo). Osnovne napake in slogovne izboljšave predlaga AI, s čimer je potreba po človeških lektorjih za rutinska besedila manjša. Še vedno bodo potrebni pri zahtevnih besedilih, a veliko manj pogosto kot nekoč.
      78. Prevajalec za splošna besedila – Strojno prevajanje se hitro izpopolnjuje. Že zdaj lahko AI v nekaj sekundah prevede besedilo dovolj razumljivo v mnoge jezike. Za nezahtevna in interna gradiva podjetja namesto prevajalca uporabijo AI in le minimalno človeško uredijo prevod. Poklic prevajalca ne bo povsem izginil, a bo zelo skrčen in omejen na specializirane, zahtevne prevode, medtem ko lahkejša besedila prevede stroj.
      79. Tolmač za osnovne dogodke – Podobno kot pri pisnem prevajanju se razvija tudi simultano strojno prevajanje. Za enostavne sestanke ali turistične namene že obstajajo naprave in aplikacije, ki v realnem času prevajajo govor. Do 2035 bi lahko takšne rešitve zmanjšale potrebo po tolmačih na manj uradnih dogodkih, čeprav bodo pri diplomaciji in visoki stroki ljudski tolmači še potrebni.
      80. Poročevalec prometnih informacij – Veliko radijskih in televizijskih postaj je imelo ljudi, ki so spremljali prometne informacije in poročali poslušalcem. Danes te podatke avtomatsko zbirajo senzorji in uporabniki (npr. Google Maps javi zastoje avtomatsko). Človeški poročevalec prometa kot samostojen poklic bo odveč, ker aplikacije uporabnikom neposredno povedo stanje.
      81. Vremenski napovedovalec (meteorolog na TV) – Medtem ko meteorologi kot znanstveniki ne izginjajo, televizijski vremenarji, ki podajajo vremensko napoved, morda ne bodo več človeški. Že obstajajo AI-generirane avatarje za vremenke napovedi (npr. na Kitajskem) – popolnoma digitalni napovedovalci, ki berejo poročila. Do 2035 bi lahko TV hiše uporabljale virtualne voditelje za nekatere segmente, kot je vreme, s čimer bi zmanjšale potrebo po kadru.
      82. Foto-laborant – Poklic razvijalca fotografij v temnici ali fotolaboratoriju (za analogni film) je skoraj izginil s prehodom na digitalno fotografijo. Tudi tisk fotografij se je avtomatiziral v kioskih. Do leta 2035 je malo verjetno, da bo veliko povpraševanja po ročnem razvijanju fotografij, razen kot umetniški obrtni niši.
      83. Video montažer za enostavne vsebine – AI orodja že zdaj omogočajo samodejno urejanje videa (izbor najboljših kadrov, dodajanje podnapisov, prehodov). Za preproste videoposnetke (npr. osnovni promocijski videi, novice) lahko avtomatika opravi velik del montaže. Zato se bo število začetniških delovnih mest v video montaži zmanjšalo; ostali bodo izkušeni montažerji za zahtevne projekte.
      84. Grafični oblikovalec za osnovna opravila – Generativna AI kot so DALL-E, Midjourney ipd. omogoča samodejno ustvarjanje slik in oblik. WEF opozarja, da bo povpraševanje po grafičnih oblikovalcih za enostavne naloge (logotipi, osnovne postavitve) upadlo, saj lahko orodja hitro generirajo predloge. Oblikovalci se bodo morali usmeriti v kompleksnejše, bolj umetniške projekte, veliko rutinskega dela (ikone, preproste grafike) pa bo avtomatizirano.
      85. DTP operater (namizno založništvo) – V 90. letih in 2000. letih je bil razmah poklica namiznega založnika, ki je urejal postavitve besedila in grafike za tiskovine. Zdaj so ti postopki poenostavljeni – povprečen uporabnik lahko z orodji in predlogami izdela osnovno publikacijo brez specialista. Poklic DTP operaterja se je močno skrčil in bo verjetno praktično izginil, razen v zelo specializiranih založniških projektih.
      86. Operater radijske zvokovne opreme – Tradicionalno so radijske postaje imele tehnike, ki so ročno vrteli glasbo, zven in oglase. Danes večina radijskih postaj uporablja avtomatizirane playliste in računalniške sisteme za predvajanje, ki samodejno vrivajo oglase ob točnih časih. S tem je manj potrebe po stalni prisotnosti tehnikov v živo.
      87. Korepetitor / učitelj glasbe za začetnike – Morda presenetljivo, a AI posega tudi v učenje glasbe. Obstajajo aplikacije, ki z AI povratno informacijo učijo in popravljajo igranje in petje (npr. Yousician). Za osnovne učne ure instrumenta bi lahko AI do 2035 ponudila učinkovito vadbo, s čimer bi se zmanjšalo povpraševanje po človeških inštruktorjih na nižjih stopnjah (vendar visoka raven in individualna umetniška interpretacija bosta še vedno potrebovali človeške mentorje).
      88. Tekstopisec oglasov (copywriter) za enostavna besedila – Generativna AI lahko piše kratke članke, opise izdelkov in oglase. Podjetja že eksperimentirajo z AI za pisanje marketinških besedil. Preproste slogane, opise in spletne objave lahko AI pripravi dovolj dobro, da bo del junior piscev ostal brez dela, ker jih bo zamenjala AI (ali bodo en pisec nadzorovali output več AI orodij).
      89. Sodelavec za družbena omrežja (social media manager) – osnovni nivo – Na področju družbenih omrežij se pojavljajo orodja, ki samodejno generirajo objave ob optimalnih časih, odgovorjajo na komentarje z uporabo predpripravljenih odgovorov in celo oblikujejo strategije na osnovi analitike. Človeški upravljavci družbenih omrežij za rutinsko objavljanje bodo manj iskani; ostali bodo tisti, ki se usmerjajo v kreativno kampanjo in krizno komunikacijo.
      90. Prodajalec oglasnega prostora (oglaševalski komercialist) – Tradicionalna prodaja oglasov (npr. v tiskovinah, na radiu) upada, ker je oglaševanje avtomatizirano preko spletnih platform (npr. Google Ads, Facebook Ads). Oglaševalski komercialisti, ki so nekoč klicali podjetja in ponujali oglasni prostor, izgubljajo delo, saj oglaševalci sami zakupijo prostor digitalno. Do 2035 bo večina oglasnega prostora tržena programatsko, ne preko osebne prodaje.
      Preveri tudi

      

      Umetna inteligenca

      OpenAI Jukebox 2.0: bo umetna inteligenca končno dobila svojo glasbeno kariero

Izobraževanje in znanost: Tudi v izobraževanju tehnologija in spremembe vplivajo na določene vloge. Čeprav se zdi, da učitelji ne bodo zlahka nadomeščeni, se lahko nekatere podporne in administrativne vloge zmanjšajo.

1. 1. 91. Učitelj za splošno izobraževanje odraslih (inštruktor za osnovne tečaje) – Razmah spletnih tečajev (MOOC) in platform z video predavanji pomeni, da se mnogi osnovni tečaji (jeziki, računalniška pismenost, poslovna znanja) samostojno izvajajo preko spleta. Inštruktorji, ki so prej poučevali velike skupine začetnikov v živo, bodo manj iskani, saj se udeleženci raje učijo prek spleta v svojem tempu.
      92. Profesor na daljavo za osnovne predmete – Podobno kot zgoraj, če univerze digitalizirajo predavanja, se lahko zgodi, da en vrhunski profesor posname predavanja, ki jih potem globalno uporabijo študenti, namesto da bi vsak fakultetni oddelek imel svojega predavatelja za isti osnovni predmet. Do 2035 lahko pride do konsolidacije, kjer bo manj predavateljev pokrivalo širše občinstvo preko spleta, podporne vloge pa bodo omejene.
      93. Šolski knjižničar – Z digitalizacijo učnih gradiv in spletnih baz znanja se vloga šolskega knjižničarja zmanjšuje. Učenci informacije poiščejo z iskalniki, šolske knjižnice pa se preoblikujejo v mediateke brez potrebe po stalnem osebju za izposojo knjig.
      94. Laboratorijski tehnik v izobraževanju – Če šole uvedejo virtualne laboratorije (simulacije) za pouk naravoslovja, bo manj potrebe po fizičnem šolskem laboratoriju in s tem po tehniku, ki ga upravlja. Nekatera eksperimentalna okolja bodo virtualna, demonstracije pa izvede učitelj z digitalnimi orodji.
      95. Izvajalec standardiziranih testov (ocenjevalec) – Avtomatsko strojno ocenjevanje napreduje; že sedaj AI lahko ocenjuje kratke odgovore ali eseje v določenem kontekstu. Če se to razširi, bo manj potrebe po učiteljih ali zunanjih sodelavcih, ki ročno popravljajo standardizirane teste in eseje, saj bo to opravil računalnik.
      96. Jezikovni lektor na univerzah – Pri znanstvenih objavah se vedno bolj uporabljajo orodja za preverjanje jezika in slog (posebej za angleščino, ki je lingua franca znanosti). Institucije lahko do 2035 zmanjšajo potrebo po profesionalnih jezikovnih lektorjih za pregled člankov, ker bodo avtorji uporabljali napredne jezikovne modele za poliranje besedila.

Zdravstvo: Zdravstveni sektor bo zaradi AI doživel paradoks – več bo potreb po negovalnem osebju, a manj po administrativnem in nekaterih diagnostičnih strokovnjakih, kjer lahko AI izvede nalogo hitreje ali bolj natančno. Ogrožen je zelo osebni zdravnik na primarni ravni.

1. 1. 97. Medicinski transkripcionist (zapisovalec izvidov) – Tradicionalno so poslušali posnetke zdravnikov in jih prepisovali. Danes govorni prepoznavni sistemi samodejno prepišejo zdravnikove diktafone v besedilo. Ta poklic skoraj izumira, saj AI dosega visoko natančnost pri medicinskem prepisovanju.
      98. Medicinski koder (kodiranje diagnoz) – Kodiranje zdravstvenih storitev in diagnoz za zavarovalnice je rutinsko opravilo, ki ga AI algoritmi lahko zelo dobro obvladajo. V bolnišnicah programska oprema prebere izvide in predlaga kode za obračun; posledično bo ročnih koderjev manj.
      99. Radiološki asistent / osnovni radiolog – AI je dosegla velike uspehe pri prepoznavanju vzorcev na slikah (RTG, CT, MRI). Ocenjuje se, da lahko AI analizira radiološke posnetke pogosto enako dobro kot specialist in zazna nepravilnosti. Študija v reviji Lancet je ocenila, da bo do 2035 AI lahko prevzela približno 25 % administrativnih in osnovnih diagnostičnih opravil v medicini. To pomeni, da bo manj rutinskega dela za radiologe – njihov čas se bo omejil na zahtevne primere, medtem ko bo osnovno presejanje (npr. branje zdravega izvida) avtomatsko.
      100. Farmacevtski tehnik v lekarni – V lekarnah se uvajajo robotski sistemi za izdajo zdravil. Bolnišnične lekarne že uporabljajo avtomatizirane stroje, ki natančno odmerjajo zdravila za paciente. V drogerijskih lekarnah bo več naročanja prek spleta in avtomatov za izdajo, zato se lahko delovna mesta farmacevtskih tehnikov (ki pripravljajo in iščejo zdravila na policah) zmanjšajo, saj bo to delo opravil stroj, farmacevt pa bo le še svetoval strankam.
      101. Osebni zdravnik – primarno raven in odločanje ter osnoven preglede ter analize bodo opravljala AI, ki bo večinoma napotila pacienta ali na fizično obravnavo do osebnega zdravnika – drugo mnenje ali pa takoj k specilaistu na drugo stopnjo.

Zaključek – Bo tvoj poklic preteklost?

Trg dela 2035 bo videti precej drugače kot danes. Mnogi od zgoraj naštetih 100 poklicev bodo bodisi skoraj povsem izginili ali pa se ohranili le še v močno zmanjšanem obsegu in v preoblikovani obliki. Glavni krivec za ta preobrat je neustavljiv napredek tehnologije – zlasti umetne inteligence in robotike, ki lahko prevzamejo ponavljajoče se, nevarne ali analitično zahtevne naloge, ne da bi pri tem potrebovali počitek ali plačo. Poleg tehnologije pa svoje dodajajo še zeleni prehod (ki ukinja zastarele industrije) in spremembe v navadah potrošnikov (ki zahtevajo hitrost, digitalnost in udobje namesto osebnega stika).

Vendar izginjanje teh poklicev ne pomeni nujno masovne brezposelnosti, temveč predvsem premik v novih vlogah. Tako kot je avtomatizacija osvobodila delavce iz garaških del in jih sčasoma preusmerila v storitvene in ustvarjalne poklice, bodo tudi tokrat nastale nove karierne priložnosti. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo kljub izgubi delovnih mest zaradi avtomatizacije človeško delo ostalo ključno v poklicih, ki zahtevajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje, empatijo in kompleksno komunikacijo – lastnosti, kjer človek dopolnjuje stroje namesto tekmuje z njimi. Nove industrije bodo povpraševale po strokovnjakih za obnovljive vire, podatkovno analitiko, kibernetsko varnost, AI razvoj, zdravstveno nego, nego starejših, izobraževanje in druge poklice, ki nastajajo prav zaradi istih trendov, ki druge poklice ukinjajo.

Za posameznike in družbo kot celoto je ključnega pomena prilagajanje: potrebno bo vseživljenjsko učenje in nadgradnja veščin, da bodo sedanji delavci našli mesto v gospodarstvu prihodnosti. Vladam in organizacijam pa pripada naloga, da omilijo prehod – z programi prekvalifikacije za ogrožene delavce, spodbujanjem nastajanja novih delovnih mest ter zagotavljanjem socialne varnosti tistim, ki se bodo morali med tranzicijo znajti. Če bomo kot družba uspešno krmarili skozi te spremembe, lahko do leta 2035 dosežemo, da bo tehnologija ljudem prinesla večjo produktivnost in blaginjo, medtem ko bodo naporne in nevarne naloge prepustili strojem. Konec koncev je namen napredka, da izboljša kakovost življenja, kar pomeni, da naj bi izginjanje zastarelih poklicev omogočilo rojstvo novih, bolj izpopolnjujočih zaposlitev za prihodnje generacije.

Viri: Svetovni gospodarski forum, OECD, McKinsey, PwC, poročilo Future of Jobs 2025, medijski članki in študije (Forbes, Lancet, Investopedia).