Praznična tradicija sega v devetdeseta leta 19. stoletja in vse to zaradi baleta Hrestač. Preden se je figura pojavila v baletu je bilo to praktično orodje, ki sega v rimske čase, saj so z njimi trli orehe.
Prvi hrestači so bili narejeni iz kovine in so bili videti kot sodobne klešče. V 15. stoletju pa so začeli izdelovati lesene hrestače, ki so postali znane pod nemško besedo Nussknacker.
Leta 1930 so hrestači dobili človeško podobo in taki so se ohranili vse do danes. Za izdelavo tradicionalne lesene figure je potrebno skoraj 130 korakov. Vsaka figura ima do 60 delov, ki so narejeni iz lokalno pridelanega smrekovega in bukovega lesa, brada in lasje so iz zajčjih vlaken.
Ko je leta 1892 izšel slavni balet Čajkovskega – Hrestač, se je prodaja figur povečala in postala prava tradicionalna božična dekoracija. Po vsem svetu danes hrestače slavijo v vseh oblikah, saj predstavljajo eno od avtoritet iz preteklosti, najraje kralje, vojake ter varuhe in zaščitnike javnega miru in morale.
Gre za tradicionalni izdelek in eden redkih komercialnih izdelkov, ki ima širok okrog ljubiteljev in zbiralcev. V božičnem času velja za obvezni inventar tako na prodajnih policah trgovin kot tudi darilo.
V mesecu decembru 2021 pa si lahko baletno predstavo Hrestač ogledate v SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor.
