Evropska unija je potrdila dodatne carine na kitajska električna vozila, kar bo povzročilo dvig cen teh avtomobilov v državah članicah. Ukrep, ki ga podpira deset držav, vključuje dodatne dajatve, ki segajo do 35 % in bodo najbolj prizadele proizvajalce kot sta BYD in Geely. Slovenija je med petimi državami, ki so glasovale proti, vendar odločitev ni uspela zaustaviti.
Kdo bi si mislil, da bodo nekoč električna vozila – tehnološki pionirji naše zelene prihodnosti – postala središče geopolitičnega bojišča? A tu smo. Evropska unija je potrdila dodatne carine na kitajske električne avtomobile, s čimer se je vklopil alarm med ljubitelji električnih vozil in avtomobilskimi proizvajalci. V eni izmed najtežjih gospodarskih bitk Bruslja proti Pekingu so dodatne carine ne le ekonomski ukrep, temveč odgovor na domnevne “neupravičene subvencije” s strani Kitajske.
Dodatne carine – evropski odgovor na kitajske subvencije
Evropska komisija je po enoletni preiskavi zaključila, da Kitajska svoja podjetja, ki proizvajajo električna vozila, bogato subvencionira, s čimer naj bi spodkopavala pošteno konkurenco na trgu. Kot odgovor je Bruselj uvedel dodatne carine na kitajska e-vozila, ki so že preplavila evropske ceste po dostopnih cenah. Čeprav so začasne carine začele veljati že poleti, so zdaj dokončno potrjene in bodo veljale pet let.
Za največjega kitajskega proizvajalca električnih vozil, BYD, bo po novem veljala dodatna 17-odstotna carina, kar skupno carino na uvoz njihovih vozil v EU dviguje na 27 odstotkov. Drugi proizvajalci, kot so Geely in SAIC, pa se bodo soočili s carinami do 35 %. Vse te številke so precejšnje breme za uvoznike, ki bodo to breme verjetno prenesli na evropske kupce.
Zakaj je Slovenija glasovala proti?
Odločitev o dodatnih carinah ni bila soglasna. Slovenija, skupaj z Nemčijo, Madžarsko, Slovaško in Malto, je glasovala proti. Zakaj? Razlogi za slovensko nasprotovanje so verjetno tesno povezani z njenim gospodarskim partnerstvom z Nemčijo, kjer so veliki avtomobilski proizvajalci – BMW, Volkswagen in Mercedes – izrazili resne pomisleke glede ukrepov. Kitajski trg je za nemška avtomobilska podjetja eden največjih, in bojijo se, da bi kitajski povračilni ukrepi, če se bodo zgodili, negativno vplivali na njihovo prodajo. Slovenija, ki je tesno povezana z nemško avtomobilsko industrijo, bi lahko zaradi teh carin prav tako občutila posledice.
Kaj to pomeni za evropski trg e-vozil?
Kupci električnih vozil v EU bodo nedvomno občutili posledice teh carin. Kitajski električni avtomobili, ki so do zdaj sloveli po cenovni dostopnosti, bodo postali precej dražji. Na primer, Tesla, ki svoje avtomobile proizvaja v Šanghaju, se je že soočila s 30-odstotno carino, kar je dvignilo cene tudi v Sloveniji. Čeprav je bila carina za Teslina vozila znižana na 9 %, to ne spremeni dejstva, da bodo cene kitajskih vozil v Evropi zdaj precej višje.
Vendar pa se ne gre zgolj za dvig cen. To je signal širšega trenda, kjer države vse bolj posegajo po zaščitnih ukrepih v času naraščajočih geopolitičnih napetosti. V svetu, kjer si Evropa prizadeva za avtonomijo v tehnologiji in industriji, dodatne carine pomenijo poskus obvladovanja konkurence, ki jo predstavljajo močna kitajska podjetja.
Pogled naprej – je to šele začetek?
Čeprav so carine že dejstvo, je prihodnost negotova. Kitajski premier Ši Džinping je že zagrozil z povračilnimi ukrepi, kar bi lahko vodilo do eskalacije trgovinskega spopada med EU in Kitajsko. Vprašanje je, kako daleč bo šla ta vojna carin in kdo bo na koncu potegnil krajšo. Evropska komisija sicer poudarja, da so pripravljeni na pogajanja s Kitajsko in iskanje alternativnih rešitev, toda ali je to res še mogoče?
Zaključek
Za povprečnega kupca električnega avtomobila v Evropi ta trgovinski spor pomeni predvsem višje cene in manj izbire. Medtem ko Bruselj morda vidi te ukrepe kot nujno zaščito pred nepošteno konkurenco, pa so pred nami negotovi časi za trg električnih vozil.
