Če mislite, da so avtomobilski oblikovalci le tihi umetniki v črnih pulijih, ki v kleti rišejo črte, se motite. Vsaj v primeru Gordena Wagenerja to ne drži. On je bil rock zvezda. Človek, ki je Mercedesu snel klobuk in mu nataknil sončna očala. A 31. januarja 2026 se ta era končuje. Po 28 letih in neštetih praskah na glini (in verjetno tudi na egu konkurentov) Gorden Wagener zapušča Stuttgart.
Odhod glavnega oblikovalca (Chief Design Officer) pri znamki, kot je Mercedes-Benz, je več kot le kadrovska novica. Je tektonski premik. Gorden Wagener ni bil le nekdo, ki je rekel: “Dajte tisto luč malo bolj levo.” Bil je diktator stila, varuh zvezde in človek, ki je definiral vizualni jezik luksuza za zadnji dve desetletji. In da, bil je šef našega, slovenskega oblikovalskega asa Roberta Lešnika. A o tem, kdo je dejansko držal svinčnik, malce kasneje.
Od pošasti do mila: Dediščina kontrastov
Wagenerjeva kariera se bere kot najboljši avtomobilski triler. Začel je leta 1997, ko so bili telefoni še opeke, Mercedesi pa so izgledali kot tanki. Njegov prvi veliki “hit”? Mercedes-Benz SLR McLaren.
Tukaj se moramo za trenutek ustaviti. SLR ni avto. SLR je dogodek. Wagener ga je narisal skupaj z Gordon Murrayem (oče McLarna F1). Rezultat? Dolg nos, ki se konča v drugi časovni coni, in stranski izpuhi, ki so kričali “ne briga me za vaša pravila”.
Pod pokrovom je rohnel prisilno polnjeni 5,4-litrski V8, ki je proizvedel 460 kW (617 hp) in 780 Nm (575 lb-ft) navora. Do 100 km/h (62 mph) je izstrelil v 3,8 sekunde, končna hitrost pa je znašala 334 km/h (207 mph). To so številke, ki še danes, v dobi sterilnih električnih pospeškov, spravijo kocine pokonci. To je bil Wagener v svoji najbolj surovi obliki.
Revolucija “Sensual Purity”
Leta 2008 je prevzel krmilo in leta 2016 postal Chief Design Officer (CDO). Njegova vizija? Filozofija, imenovana Sensual Purity (Čutna čistost). Zmanjšanje robov, poudarek na površinah. Če pogledate prehod iz ostrega W221 razreda S na tekoči, skoraj erotični W222 razred S, vidite Wagenerjev (in Lešnikov) podpis. W222 je verjetno najlepša limuzina moderne dobe. Pika.
Vendar pa vsaka medalja ima dve plati. V zadnjih letih je Wagener nadziral prehod na električno linijo EQ. In tu se mnenja krešejo kot iskre v pokvarjenem alternatorju. Modeli, kot sta EQS in EQE, so aerodinamični čudeži z neverjetno nizkim količnikom zračnega upora, a so vizualno… recimo temu “aerodinamična mila”. Wagener je trdil, da je to prihodnost. Internetni komentatorji so trdili, da izgleda kot računalniška miška.
“Oblikovati nekaj, ne da bi vedeli, kako se bodo ljudje odzvali, je del tega posla. Če ne tvegaš polarizacije, delaš dolgčas.”
Hierarhija estetike: Kje je tu Robert Lešnik?
Za slovenske bralce je to ključno vprašanje. Pogosto beremo, da je “Lešnik narisal Mercedesa”. Je to res? Absolutno. A hierarhija je jasna. Gorden Wagener je bil CDO (Chief Design Officer) celotne skupine – on je določal strategijo, filozofijo in “vibe” znamke, vključno z Maybachom in AMG. On je bil režiser filma.
Robert Lešnik pa je vodja zunanjega oblikovanja (Head of Exterior Design). On je glavni igralec in direktor fotografije. Lešnik je tisti, ki Wagenerjevo filozofijo pretvori v pločevino. Ko vidite linijo na novem razredu C ali boke razreda S, gledate Lešnikovo roko, ki jo je vodila Wagenerjeva vizija. Bila sta tandem – Wagener kot vizionar in Lešnik kot eksekutor, ki razume, kako svetloba pada na kovino. Odhod Wagenerja bo zagotovo prinesel spremembe tudi v Lešnikov vsakdan. Bo dobil več svobode? Ali pa novega šefa z drugačno vizijo?
Zadnji udarec in drzni koncepti
Preden Wagener pospravi svojo pisarno (kjer verjetno visi kakšen Andy Warhol), nam je pustil še nekaj daril. Novi CLA, električni GLC in koncept Vision Iconic. Slednji je s svojo ogromno masko polariziral javnost, a Wagenerju je bilo za to malo mar.
Znan je bil tudi po tem, da ni “šparal” jezika. Pred kratkim je notranjost Audijevih konceptov primerjal z avtomobili iz leta 1995, za BMW-jev iX3 pa je dejal, da mu tisti zaslon na armaturi nikakor ni všeč. Ironično, glede na to, da je Mercedes pod njim uvedel Hyperscreen – 141-centimetrski (56-palčni) stekleni pas, ki se razteza čez celotno armaturo. A pri Mercedesu je to vsaj videti kot del vesoljske ladje, ne pa kot pozabljena tablica.
Zaključek: Odhod velikana
Ola Källenius, predsednik uprave, je dejal, da je Wagener “trajnostno obogatil Mercedes-Benz”. In ima prav. Pod Wagenerjem se je Mercedes otresel podobe “avtomobila za upokojence” in postal znamka, ki jo vozijo reperji, direktorji in F1 vozniki.
Moje osebno mnenje? Gorden Wagener-ja bomo pogrešali. Tudi če vam niso všeč njegovi električni “jellybean” avtomobili, mu ne morete oporekati poguma. V svetu, kjer si avtomobili postajajo vse bolj podobni, je on vztrajal pri svoji viziji, pa naj bo ta še tako kontroverzna. Naredil je Mercedesa kul. In za to mu lahko odpustimo tudi tisto preveliko masko na Vision Iconic.
Kaj sledi? 31. januar 2026 bo dan, ko se bo v Stuttgartu marsikaj spremenilo. Do takrat pa… hvala za SLR, Gorden. Tisto je bila umetnost.
