Kako smo lahko tisti, ki nas koronavirus (še) ni prizadel, svetloba v temi?
Vedno spreminjajoče se novice o koronavirusu, o Covid-19, nas lahko tako rekoč ohromijo. Prihodnost je negotova.
Vemo, da si moramo umivati roke, da se ne smemo dotikati obraza, da se moramo držati na socialni distanci. Vendar ne vemo, koliko ljudi je ali še bo izpostavljenih virusu, koliko jih bo pokazalo simptome, koliko jih bo preživelo.
Vemo, da se svet vsak dan spreminja, da virus nesorazmerno najbolj prizadene starejše in tiste z oslabljenim imunskim sistemom, a da lahko zbolimo VSI. Ne vemo pa, kdaj se bodo delnice ustalile, kako prizadeto bo gospodarstvo ali kako bo videti svet, ko bo pandemija minila.
A o nečem smo lahko prepričani: imamo priložnost biti svetloba v temi!
S tistimi, ki so virusu vsakodnevno izpostavljeni, lahko govorimo s sočutjem. Lahko smo tiho o vseh trenutnih nevšečnostih, ki bi lahko rešile življenja. Lahko odložimo sebičnost in pohlep ter kupimo samo tisto, kar resnično potrebujemo in za VSE pustimo osnovne zaloge.
V življenju vsakega posameznika pride do trenutka, ko se počutimo nemočni, a na srečo smo večkrat v položaju, ko smo lahko močni za druge, ko jim lahko pomagamo. In zdaj je trenutek, da skupnosti zasijejo!
Morda ste se v življenju že znašli v situaciji, ko ste se lahko oprli na pomoč svojih sosedov, prijateljev, vaše skupnosti. Morda ste že izkusili pogum in dobroto lokalnih junakov, ki so vam v času potrebe dostavili hrano, poskrbeli za vaše otroke, ko sami tega niste mogli, šli za vas v lekarno, vam menjali žarnice, vas spodbujali in z vami delili spomine, zaradi katerih ste se nasmejali. Priporočali so vam najljubše knjige in filme, da bi vam čas hitreje minil, in vas na vsakem koraku bodrili.
V temi so nosili svetlobo!
In kako lahko mi vsi, ki (še) nismo prizadeti zaradi koronavirusa Covid-19, prinašamo svetlobo v temi v teh dneh?
Informiramo se lahko pri zaupanju vrednih virih in opuščamo govorice in lažne novice sebi in drugim v prid.
Ohranjamo lahko dober smisel za humor, hkrati pa ne osvetljujemo virusa, ki je odgovoren za tisoče smrti po vsem svetu.
Medtem ko je vsak dan vse več obolelih za koronavirusom, lahko prizadetim družinam in posameznikom ponudimo svojo podporo: jim pripravimo obroke, gremo zanje v trgovino, jim napišemo kakšno spodbudno besedo …
Čas je, da med nami prepoznamo junake: zdravniške ekipe, ljudi, ki se vsak dan izpostavljajo virusu, ker so pač v takšni službi, oskrbovance domov za starejše in vse tiste, ki doma skrbijo za obolele najdražje.
Lahko prevrednotimo lastne prioritete, pri čemer zaznamo razliko med resnično tragedijo in nepomembnimi sitnostmi. Vadimo lahko to, o čemer tako pogosto govorimo, a le redko delamo: pozabimo lahko na t. i. “first world problems”, odpustimo drobne zamere, sprejmemo darilo novega dne …
Obstaja nešteto spremenljivk, ki jih ne moremo predvideti ali nadzorovati, lahko pa nadziramo svoje odzive in postanemo trdoživi, sočutni in razumni, ko sooblikujemo skupnost pomoči, upanja in svetlobe!
