Krimski polotok

Sevastopol – mesto heroj
Črnomorska flota, vojskovanja, tragični in herojski dogodki so zaznamovali današnje ladjedelniško, industrijsko in znanstveno središče. Po bitkah v krimski vojni med letoma 1853 in 1855, v kateri se je Rusija zapletla v boje s Turčijo in kasneje še z Združenim kraljestvom, Francijo in Sardinijo, je mesto dolgo ležalo v ruševinah. Ponovni vzpon se je začel šele v poznem 19. stoletju, a v času druge svetovne vojne je bilo mesto znova porušeno. V spomin na pretekle bitke stoji na hribu Malakhov ogromen spomenik žrtvam Sevastopola, ki je bil zaradi svoje hrabrosti v sovjetski dobi imenovan Mesto heroj. Na dogodke iz druge svetovne vojne pa spominja tudi spomenik na hribu Sapun. Srce mesta predstavlja pristan Grafskaji – Grofov pristan, imenovan po grofu Vojnoviču, ki je bil poveljnik črnomorske flote. Posebno doživetje je tudi obisk samostana v jami Inkerman v bližini Sevastopola. V 8. stoletju so ga ustanovili menihi – častilci ikon, ki so v času ikonoklazma pobegnili iz Bizanca. V njihovem času je samostan obsegal nekaj cerkva in kompleks naseljenih jam. V bližini Sevastopola leži mesto Herson, ki velja za zibelko ruskega pravoslavja, saj je v njem ruski princ Vladimir v desetem stoletju sprejel krščanstvo, nekajkrat naj bi ga obiskala tudi Ciril in Metod. Ker je bilo mesto med tatarskimi vpadi močno prizadeto in je v 15. stoletju prenehalo obstajati, nas na njegovo sijajno zgodovino danes spominja arheološki park, kjer se lahko sprehodimo tudi med ruševinami edinega antičnega gledališča v Ukrajini.

Jalta – krimski dragulj
Jalta je najbolj slavno mesto na Krimskem polotoku in tudi eno najbolj zanimivih letovišč na svetu. Ob morju leži kot veličastni amfiteater, obkrožajo pa ga visoke gore. Vzpon Jalte od majhne vasice do svetovno znanega letovišča se je začel v devetnajstem stoletju, ko so ruski carji Jalto začeli ceniti kot počitniški kraj. Jesen je najlepši letni čas na Jalti in prav tu se je uveljavil izraz, da je jesen žametni letni čas. In jaltska obala s palmovimi nasadi je najlepši kraj za mirne sprehode in uživanje v mili klimi, kjer se lahko sprostimo v številnih barih, restavracijah in kavarnah. Jalta pa ni le zanimivo mesto, ampak tudi izhodišče za različne izlete po okolici. Eden najbolj priljubljenih izletov je obisk palače ruskega carja Aleksandra III. v Masandri, Masandra pa slovi tudi po izredno kakovostnih vinih. Prava poslastica za botanike je sprehod skozi Nikitin botanični vrt, ki je bil zastavljen leta 1812, na območju parka pa uspeva več kot 450 različnih vrst eksotičnega rastlinja. Na nerazumno pustošenje cerkva v času Sovjetske zveze spominja cerkev Jezusovega vstajenja nad mestom Foros. Leta 1924 so cerkev zaprli, križe uničili, stenske slikarije so bile prebarvane in duhovnik pregnan v Sibirijo. V bivši cerkvi so odprli restavracijo, kasneje skladišče, nato pa so jo zapustili in šele popolna prenova pred nekaj leti je pokazala njen prvotni šarm. Del zgodovine Jalte, ki jo pozna ves svet, je gotovo tudi srečanje treh predsednikov zavezniških velesil med drugo svetovno vojno v Livadijski palači: Churchilla, Stalina in Roosevelta. Na srečanju v začetku leta 1945 so med drugim podpisali listino Deklaracija o svobodni Evropi, dogovorili pa so se tudi o ustanovitvi Združenih narodov. Glavni simbol Krimskega polotoka, ki ga lahko občudujemo na večini fotografij in razglednic, je graščina, imenovana Lastovičje gnezdo. Zgrajena je bila leta 1912 z namenom, da bi vzbudila močan vtis in zgradbi na robu visoke pečine nad morjem še danes uspeva, da obiskovalcem jemlje dih. Čeprav je bila dolga leta zapuščena, so jo v sedemdesetih letih obnovili in v njej uredili kavarno. Pijača na balkonu gradiča, ki ponuja čudovit pogled na črnomorsko obalo, je brez dvoma eden vrhuncev obiska Krimskega polotoka.

Tatarsko-turška zapuščina
“Žal mi je za vse, ki še nikoli niso bili v Evpatoriji,” je zapisal ljubitelj obmorskega mesta Vladimir Majakovski, ki je poleg čudovite lege na obali Črnega morja znano tudi po številčnem tatarskem prebivalstvu, ki goji svojo kulturo in tradicijo v šolah in mošejah. V poznem 15. stoletju so Turki in Tatari zgradili utrdbo Gezlijov z zavitimi uličicami v njeni okolici in prav ta predel je postal središče Evpatorije. Ker so Tatari muslimani, je džamija Džuma-džami edinstven arhitekturni spomenik na Krimskem polotoku. Čeprav danes v Ukrajini o obdobju po tatarsko-turškem zavzetju govorijo kot o temačni dobi krščanstva, nekateri od spomenikov bogatijo raznoliko kulturo Krimskega polotoka. Tudi ime polotoka izhaja iz časa tako imenovanega Krimskega kanata, saj so Tatari po zavzetju mesteca Stari Krim, ki so ga ustanovili Armenci, zaukazali prebivalcem, da utrdijo obzidje. Ime za utrdbo v tatarskem jeziku je kirim in počasi se je iz tega poimenovanja razvilo današnje ime celega polotoka. Kasneje je bila prestolnica Krimskega kanata zaradi turških vpadov premeščena na odmaknjeno območje, kjer so Tatari zgradili eno najlepših palač na polotoku, imenovano Bahčisaraj (Palača med vrtovi). Njena zgodovina je nemirna, kakršna je zgodovina celotnega polotoka, največje zanimanje ob obisku pa je še vedno posvečeno Vodnjaku solza, ki je postal simbol človeškega trpljenja, za vedno ujetega v lepoto hladnega kamna.

Altuša – narava v najlepši podobi
Neokrnjena narava v okolici Altuše privablja množice ukrajinskih ljubiteljev narave, zaradi svoje raznolikosti pa privablja tudi čedalje več tujih pohodnikov, kolesarjev in sprehajalcev. V bližini mesta stoji zanimiv muzej, posvečen krimskem gorovju, od mineralov do živalstva. Najbolj zanimiv pa je muzej Dendrozoo, ki ga obkroža majhen živalski in rastlinski rezervat. A Altuša je namenjena izletom v naravo, saj je gorski amfiteater, ki obkroža Altušo najlepši in največji na Krimskem polotoku. Najbolj zanimive poti vodijo k slapovom Dzur-dzur, ki z apnenčastega roba v treh stopnicah padajo 15 metrov globoko. Približno kilometer nad njimi v globino skoraj 60 metrov padajo zgornji slapovi, obkroženi z bujnimi gozdovi, v katerih so najbolj cenjeni več kot 200 let stari hrasti, ki dajejo krimskemu naravnemu rezervatu posebno vrednost.