fbpx

Land Rover Defender – Moja toksična ljubezen in zakaj si ga (še) ne upam pripeljati domov – avtomobilistična kolumna

Iskal sem popolnega Defenderja za 60.000 evrov. Našel sem ga. A moji mehaniki so mi zagrozili z odpovedjo prijateljstva.

Land Rover Defender
Foto: Jan Macarol / Aiart

Priznati moram nekaj neumnega. Zadnje tri tedne sem preživel na nemškem mobile.de. Moja iskalna poizvedba je bila specifična, skoraj kirurška: Land Rover Defender 110, letnik 2021 ali 2022, s čarobnim 3.0-litrskim dizlom in prevoženimi okoli 100.000 kilometri. Ciljna cena? Nekje okoli 60.000 evrov.

To je tista sladka točka, kjer avto izgubi prvi, brutalni del vrednosti, a je še vedno videti kot nov (“mint condition”, kot radi rečemo). Bil sem pripravljen. Kreditna kartica je trzala v denarnici. Že sem se videl, kako s komolcem na oknu križarim proti sončnemu zahodu, medtem ko se pod menoj vrti najboljši SUV na svetu – Land Rover Defender. A potem sem naredil napako. Začel sem klicati ljudi, ki vedo, kako je ta stvar sestavljena. In moje sanje so trčile v betonski zid realnosti.

Foto: Jan Macarol / Aiart

JLR in identitetna kriza: Kdo sploh si?

Preden pridemo do mojega srčnega zloma, razčistimo zmedo. Jaguar Land Rover (JLR) se je nedavno odločil za korporativno ločitev – “House of Brands”. Defender ni več le model pod znamko Land Rover; Defender je zdaj svoja podznamka. Ranger Rover je svoja. Discovery je svoja. Jaguar je… no, Jaguar je nekje v kotu in poskuša ugotoviti, kaj bi rad bil, ko odraste. Saj vemo, naporno le bilo 2025 za Jaguar.

Ali ta marketinška telovadba spremeni dejstvo, da so vijaki še vedno priviti z britanskim optimizmom? Ne. Avto je še vedno produkt istega inženirskega kaosa, ki nam je dal najlepše in najbolj frustrirajoče avtomobile v zgodovini. In prav v tem je težava.

Foto: Defender

Objekt poželenja: 3.0 Dizel (D300) – Land Rover Defender

Zakaj, za vraga, si ga tako želim? Ker je Defender 110 D300 verjetno najboljši vsestranski avtomobil, ki ga je človeštvo kdajkoli ustvarilo.

  • Motor: Vrstni šestvaljnik, 3.0 litra. To je “Ingenium” motor, ki prede kot zadovoljen tiger.
  • Moč: 221 kW (300 hp) in brutalnih 650 Nm (479 lb-ft) navora.
  • Zmogljivost: Do 100 km/h (62 mph) pospeši v približno 7 sekundah.
  • Vleka: 3.500 kg (7.716 lbs) čiste moči.

Ko se peljete s tem avtomobilom, se svet ustavi. Zračno vzmetenje zlika cesto na način, ki ga Mercedes G-Class ne bo nikoli razumel. Volan je natančen, kabina je tiha kot grobnica (v dobrem smislu), in občutek varnosti je nepopisen. Je popoln. In to me ubija.

Klic v sili: “Fantje, a bi vi to šraufali?”

Ker nisem naivnež, sem poklical svoje “ljudi”. To so tisti mehaniki, ki imajo roke umazane od olja do komolcev in ki popravijo vse – od traktorja do Ferrarija. Rekel sem jim: “Poslušajte, našel sem enega lepega Defenderja, 2021, 3.0 dizel. Če ga kupim, a boste skrbeli zanj?”

Pričakoval sem odgovor: “Ni problema, Jan, pripelji, bomo zrihtali.” Dobil sem tišino. Dolgo, neprijetno tišino. In nato vprašanja, polna skepse.

“A se ti meša?” je rekel prvi. “To ni več avto, Jan. To je računalniški center na kolesih. Če crkne elektronika, mi nimamo niti orodja, da bi prišli zraven. Vse je zaklenjeno. Vse je povezano. Če ti gre en senzor na mild-hybrid sistemu, ti lahko ugasne cel avto.”

Drugi, specialist za 4×4 vozila, je bil še bolj neposreden: “Motor je zapleten. Dostop do komponent je nočna mora. Pri 100.000 kilometrih vstopaš v območje somraka. Garancija se izteka, ti pa boš ostal z avtomobilom, kjer menjava olja v menjalniku zahteva doktorat iz raketne znanosti.”

Foto: Defender

Izkazalo se je, da je novi Defender tehnološko tako kompleksen, da se ga bojijo celo mojstri. Ne gre za to, da se ga ne da popraviti. Gre za to, da nihče izven uradne mreže (kjer so cene urnih postavk primerljive s cenami operacij na odprtem srcu) noče prevzeti odgovornosti zanj.

Zaključek: Strah pred lastnim pogumom

Tukaj sem torej jaz. Gledam fotografije tistega sivega Defenderja z “Explorer Pack” opremo. Čudovit je. Zdi se mi, da me gleda nazaj. Ne vem, všeč sva si.

Moje srce vpije: “Kupi ga! Živi se samo enkrat! To je ikona!” Moj razum, podprt s poročili o zanesljivosti in svarili mehanikov, pa kriči: “Ne bodi idiot. Pri 100.000 km boš kupil vstopnico za finančni bankrot.”

Foto: Defender

Novi Defender je kot tista fatalka iz filma Noir. Veste, da vas bo uničila. Veste, da bo bolelo. Ampak, hudiča, kako lepo bi bilo, dokler bi trajalo. Zaenkrat bom zaprl brskalnik. Zaenkrat si ne upam. Ampak jutri … jutri bom verjetno spet pogledal, če je cena padla še za kakšnega tisočaka. Ker ljubezen je slepa. In pri Land Roverju očitno tudi gluha za opozorila mehanikov.

P.S. oziroma opomba avtorja: Naj dodam še to, da je ta zapis verjetno popolnoma irelevanten. Zakaj? Ker sem letos človek, ki je verjetno napisal največ člankov o Defenderju na svetu. Pokrijem popolnoma vsako novico, tudi če v tovarni le spremenijo barvo vijaka na podvozju. Moja obsedenost je diagnoza, zato vzemite vse skupaj z rezervo – to ni potrošniški nasvet, to je le krik človeka, ki o tem avtomobilu ve preveč, da bi si ga upal kupiti.

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.