Priznajte, vsi smo se malo bali. Bali smo se, da je Lotus postal le še ena znamka, ki proizvaja težke električne SUV-je za ljudi, ki mislijo, da je "dinamična vožnja" pospeševanje do naslednjega semaforja v nakupovalnem središču. Mislili smo, da je duh Colina Chapmana – tistega genialnega in obsesivnega inženirja, ki je kričal "poenostavi in dodaj lahkotnost" – dokončno izginil pod težo litij-ionskih baterij. A motili smo se. O, kako zelo smo se motili. Pred nami je Lotus Theory 1. In ni le avto. Je dokaz, da fizika še vedno velja in da prihodnost ni nujno dolgočasna.
Najprej razčistimo eno stvar. Imenuje se Lotus Theory 1 (Teorija 1). Ime zveni kot naslov dolgočasne doktorske disertacije o kvantni mehaniki, a v resnici gre za najbolj vznemirljivo stvar, ki je prišla iz Hethela (ali natančneje, iz njihovega globalnega studia), odkar so ugotovili, da lahko v Elise stlačijo Hondin motor. To je koncept, ki kriči: “Še vedno znamo!”
V svetu, kjer električni superšportniki tehtajo toliko kot manjša cerkev, je Lotus naredil čudež. Ciljna teža tega avtomobila je manj kot 1600 kg (3527 lbs). Za bencinski avto bi bilo to “ok”, za električni avto s pogonom na vsa kolesa in 1000 konjskimi močmi pa je to skorajda čarovnija. Za primerjavo: Lotus Eletre, njihov SUV, tehta približno toliko kot dva Theory 1 in še polovica Miate zraven.
Številke, ki zmešajo glavo
Poglejmo si “suho” statistiko, ki pa je vse prej kot suha. Pogonski sklop razvije brutalnih 735 kW (987 hp). To pomeni, da se ta stvar izstrelil z mesta do 100 km/h (62 mph) v manj kot 2,5 sekunde. To je hitreje, kot potrebujete, da preberete ta stavek. Končna hitrost? 320 km/h (199 mph).
Ampak pri električnih avtomobilih se vedno vprašamo: “Kako dolgo bo trajalo veselje?” Lotus je vgradil baterijo s kapaciteto 70 kWh. Morda se to sliši malo v primerjavi s 100+ kWh pošastmi, a spomnite se – lahkotnost. Manjša baterija pomeni manj teže, manj teže pomeni boljšo dinamiko. In kljub temu obljubljajo doseg 402 km (250 miles) po WLTP standardu. Dovolj, da prestrašite dva sopotnika in se še vedno vrnete domov.
Sedežni red: Jaz, jaz in… še dva zadaj
Tu postane stvar resnično zanimiva in nostalgična. Theory 1 ima tri sedeže. Voznik sedi na sredini. Da, točno tako kot v legendarnem McLaren F1. To ni le “kul” faktor, to je edini pravilen način vožnje. Ste središče vesolja, vladar ceste, kapitan svoje vesoljske ladje. Na vsaki strani, nekoliko pomaknjena nazaj, pa sta dva sedeža za potnike. Popolno za vožnjo dveh prijateljev, ki jima lahko enakomerno razdelite strah v očeh, ko pohazite stopalko za plin.
Vrata? Ne odpirajo se navzven, niti navzgor kot pri Lamborghiniju. Odpirajo se nazaj in navzgor v zapletenem piruetu, ki omogoča, da vstopite v avto tudi na tesnem parkirišču, ne da bi pri tem izvajali jogo.
Avto, ki vas “šlata” – Lotuswear™
In zdaj k najbolj bizarnemu, a hkrati genialnemu delu. Lotus je razvil nekaj, kar imenujejo Lotuswear. Pozabite na usnje in plastiko. Notranjost je oblečena v “robotsko tekstilijo”, razvito v sodelovanju s podjetjem MotorSkins.
To ni le blago. To je živa stvar. V sedežih in volanu so majhni napihljivi mehurčki, ki vam dajejo haptične povratne informacije. Če se približuje ovira z desne, vas bo sedež nežno dregnil v desno stran reber. Namesto da bi piskal kot mikrovalovna pečica, se avto z vami pogovarja preko dotika. Predstavljajte si, da vas avto potreplja po rami in reče: “Hej, pazi, ovinek.” Sliši se čudno, a v svetu, kjer smo preobremenjeni z zasloni, je to morda rešitev, ki smo jo čakali. Gumbi? Jih ni. Ko jih potrebujete, se “napihnejo” iz blaga. Ko jih ne, izginejo. Čista magija.
Izziv desetih (The Challenge of 10)
V sodobnem avtomobilu je uporabljenih na stotine različnih materialov. Lotus je rekel: “Neumnost.” Za Theory 1 so si zadali cilj, da uporabijo le 10 glavnih materialov na vidnih površinah. Reciklirana ogljikova vlakna, celulozni kompoziti, reciklirano steklo… To je filozofija minimalizma na steroidih.
Motor in baterija nista le tovor, sta del nosilne strukture (stressed member), tako kot pri starem dirkalniku Lotus 49. Zadnje vzmetenje je pritrjeno neposredno na ohišje motorja/baterije. To ni le inženiring; to je umetnost odvzemanja vsega, kar je odveč, dokler ne ostane le čista funkcija.
Zaključek: Ali je to rešitelj duše avtomobilizma?
Lotus Theory 1 je, roko na srce, koncept. Verjetno ga v točno takšni obliki ne boste videli v salonih prihodnje leto. A je pomemben. Pomemben je zato, ker kaže, da električna prihodnost ni nujno debela in tiha. Kaže, da je mogoče narediti električni avto, ki ne tehta kot manjša luna.
Če bo Lotus uspel prenesti le 50 % te filozofije v serijski avtomobil – to lahkotnost, to osredotočenost na voznika, to noro idejo, da je avto podaljšek vašega telesa in ne le iPad na kolesih – potem imamo upanje.
Cena? O tem se pri konceptih ne govori, a če bi ga izdelali, bi verjetno stal toliko kot manjši otok. A ni pomembno. Pomembno je, da so pri Lotusu (in njihovih lastnikih pri Geelyju) dokazali, da niso pozabili, kaj pomeni voziti. Da vožnja ni le premikanje od točke A do točke B, ampak občutek, ko se ti naježijo dlake na rokah. In v Lotus Theory 1 vas te dlake opozarjajo na ovinek.
Bravo, Lotus. Sedaj pa to, prosim, izdelajte. In ne spreminjajte ničesar. Niti tistih čudnih sedežev.
