Ali ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi lahko tipkali brez rok? No, Mark Zuckerberg že razmišlja namesto vas. Dobesedno. Branje misli je sedanjost!
V času, ko Elon Musk s svojim Neuralinkom zabava množice s testiranjem čipov v možganih, Meta (prej znana kot Facebook) tiho razvija tehnologijo, ki je vsaj enako nora – če ne še bolj. Govorimo o sposobnosti komuniciranja zgolj z mislijo. branje misli je sedanjost! Brez tipkovnice, brez zaslona, brez fizičnega napora. Samo vi, vaše možganske valove in… Meta, ki vse to opazuje.
Ja, prav ste prebrali. Meta trdi, da je razvila umetno inteligenco, ki lahko bere možganske signale in jih pretvori v besedilo z 80-odstotno natančnostjo. To pomeni, da bi lahko v bližnji prihodnosti preprosto pomislili na sporočilo, in vaša naprava bi ga zapisala. Zveni kot znanstvena fantastika? V resnici je bolj znanstvena realnost – vprašanje je samo, ali smo nanjo pripravljeni.
Kako deluje tehnologija za branje misli?
V teoriji zadeva sploh ni tako zapletena. Naši možgani ves čas oddajajo električne signale, ki ustvarjajo šibka magnetna polja. Meta je razvila naprave, ki ta polja zaznajo in jih s pomočjo umetne inteligence prevedejo v razumljiv jezik.
Predstavljajte si, da želite napisati SMS: “Se vidimo ob osmih.” Namesto da bi vzeli telefon in tipkali, bi zgolj pomislili na stavek – in bum! Meta bi ga zapisala namesto vas.
Seveda stvar še ni popolna. AI model lahko zgreši kakšno črko ali zamenja besedo (torej, če pomislite “Se vidimo ob osmih,” lahko dobite nekaj v stilu “Se vidimo ob oslih.”), ampak hej, tudi avtokorektor zna biti precej zmeden.
Vau, super! Ampak počakajte… Meta bere misli?
Tu pridemo do ključnega vprašanja: Ali res želimo, da Zuckerberg in ekipa berejo naše misli?
Meta ima, milo rečeno, bogato zgodovino težav s zasebnostjo. Od afere Cambridge Analytica do deljenja podatkov s tretjimi stranmi – podjetje nikoli ni bilo ravno vzor etične rabe podatkov. In zdaj naj jim kar zaupamo dostop do naših najglobljih misli?
Predstavljajte si, da vas Meta med gledanjem oglasov zazna, kako si potihem mislite “Ah, res rabim nove čevlje.” Naslednji trenutek pa vam Facebook prikaže oglase za natanko tiste čevlje, ki ste jih morda celo samo podzavestno želeli. Če se vam je zdelo strašljivo, da vas telefon “posluša,” kaj šele, ko vas bo bral.
Kje postavimo mejo?
Meta trdi, da so njihovi možganski eksperimenti namenjeni predvsem ljudem, ki imajo težave s komunikacijo – na primer tistim s paralizo. In če je to res, je tehnologija lahko prelomna. Ampak vemo, kako to gre: nekaj začne kot medicinski projekt, potem pa naenkrat postane še ena funkcija v vašem Facebook profilu.
Vprašanje ni več ali bo tehnologija postala resničnost, ampak kdo jo bo nadzoroval in kako jo bodo uporabljali. Meta seveda obljublja, da bo vse varno, prostovoljno in etično – ampak to so nam rekli tudi pred afero Cambridge Analytica.
Torej, preden z navdušenjem pričakujemo prihodnost, kjer bomo tipkali z mislimi, bi se morda morali vprašati: Je ta prihodnost res naša – ali pa pripada nekomu drugemu?
