Meyers Manx in Tuthill Porsche sta na The Quail razkrila LFG – limited-run terenskega hedonista s karbonsko karoserijo, štirikolesnim pogonom (4WD), sekvenčnim 6‑stopenjskim menjalnikom in motorji, ki vključujejo tudi štiriventilski, zloglasni Tuthillov “K”. Načrtovanih je 100 primerkov in 6 let kuriranih voženj, prva velika etapa pa leta 2027.
Tako izgleda, ko se peščena nostalgija sreča z dozo let’s‑f‑ing‑go: Meyers Manx LFG je kot 911 v havajskih srajcah – nasmejan, nesramno hiter in dovolj resen, da bi mu zaupali tudi pot do meseca in nazaj.
Kaj sploh je LFG?
LFG je skupni projekt kalifornijske ikone Meyers Manx in britanskih mojstrov relija Tuthill Porsche, predstavljen na The Quail med Monterey Car Week. Cilj? Avto, ki združi duhovito Manxovo dediščino z inženirskim nasiljem Tuthilla – v paketu za ljudi, ki imajo radi pesek v zobeh in širše smehljaje. Karoserija je iz ogljikovih vlaken, pod njo pa je ROPS (rollover protection structure).
Pogon: poredno po duši, resno po tehniki
Pod kabino, ki se v dveh minutah prelevi iz zaprte (s klimo!) v klasični open‑air buggy, je 4WD s prednjim, sredinskim in zadnjim LSD ter sekvenčni 6‑stopenjski menjalnik. Vzmetenje? Dvojni, petstopenjsko nastavljivi blažilniki s hidravličnimi bump stopi. Gume so BFGoodrich All‑Terrain – ker je tudi hedonizem lepši, če se prime.
Oblikovanje: Freeman Thomas, človek, ki je narisal stvari, ki jih poznate
Za karbonsko kožo je poskrbel Freeman Thomas, človek, ki je nekoč narisal Audi TT in VW New Beetle. Rezultat je zbadljivo čist dizajn: Manxov “nasmeh” in visoki blatniki ostanejo, proporci pa so napeti kot jadro pred nevihto.
Motorji: od “K” do … kolikor daleč želite
Meyers Manx je potrdil, da bo LFG na voljo z več motorji, vključno s štiriventilskim zračno hlajenim bokserjem, izpeljanim iz Tuthillovega 911K. Tisti K je v osnovi 3,1‑litrski (24 ventilov) short‑stroke bokser, znan po 11.000 vrt/min; v 911K so novinarji in partnerji projekta ocenjevali okrog 350 hp (≈261 kW) – številka je indikativna, a lepo nakaže, kakšen temperament pričakovati. Za LFG formalne moči in navora še ne navajajo. Delovna teorija: če bo izbran K‑soroden agregat, pričakujte visoke vrtljaje, hiter odziv in velik nasmeh.
“Lahko gremo na luno in nazaj? Verjetno da.” — Richard Tuthill. Vprašanje ni, ali zmore; vprašanje je, koliko peska boste odnesli domov v čevljih.
Podvozje in zavorni paket
Twin‑shock arhitektura na vsakem kolesu ni le za Instagram; skupaj s hidravličnimi bump stopi in štiribatnimi off‑road čeljustmi na jeklenih diskih pomeni, da LFG sprejme ravno toliko brutalnosti, kolikor jo zmore voznik. To je Manx, ki se ne ustraši kamnitega whoop odseka in zna stati na nosu, ko zmanjka horizonta.
Kabina: klima, GPS in dve minuti do vetra v laseh
Notranjost ni asketska: klimatska naprava, integriran GPS, Inconel izpuh (da ostane lahek, vroč in čvrst), ter rezervoar za dolg doseg. Najboljši trik pa je odstranljiva streha in vratca, s katerimi v približno 120 sekundah preklopite iz safari salona v klasični buggy. To je avtomobilski transformer za odrasle.
Program za lastnike: številka 100 in šest let dogodivščin
Samo 100 primerkov – vsak z 6 leti kuriranih globalnih voženj. Prvih 20 naj bi leta 2027 skupaj odpeljalo Baja turo; to je lep način, da se lastnikom v praksi razloži, zakaj ima avto tri zapore diferencialov. Časovnica proizvodnje? Več medijev poroča o začetku v letu 2026, a uradna potrditev specifik ni končana – razvoj se še kuha. Opomba o zgodovini: 1967 je Meyers Manx zmagal na inavguralnem Mexican 1000 (predhodnik Baja 1000). To pomeni, da je leto 2027 60. obletnica tega podviga – nekateri materiali omenjajo “50.”, a matematika je, no, dosledna.
Dediščina: zakaj LFG sploh obstaja
Manx ni le beach toy. Prvi Manx je v šestdesetih oropal pesek krone in dvignil prah do stratosfere. LFG ni poklon v vitrini, temveč praktičen remix – 911‑jevska preciznost, prilegajoča se Monteri in Mojave, plus dizajnerski podpis Freemana Thomasa. Buggy je odrasel, a se ni postaral.
Ključne številke (za zdaj)
- Karoserija: karbon, integriran ROPS.
- Pogon: 4WD + LSD spredaj/sredina/zadaj, sekvenčni 6‑stopenjski.
- Vzmetenje: dvojni 5‑stopenjsko nastavljivi blažilniki, hidravlični bump stopi.
- Zavore/gume: štiribatne off‑road čeljusti (jekleni diski), BFGoodrich All‑Terrain.
- Kabina: klima, odprta v ~2 min, integriran GPS, Inconel izpuh, long‑range tank.
- Motorji: več opcij; na voljo 4‑ventilski agregat po vzoru Tuthill 911K (3,1 L, do 11.000 vrt/min; v 911K okvirno ≈350 hp / 261 kW). Indicativno.
- Serija/izkušnje: 100 kosov + 6 let kuriranih tur; prvih 20 na Baja turo 2027.
- Proizvodnja: mediji poročajo 2026 (v razvoju).
- 0–100 km/h in končna hitrost: TBD (proizvajalec številk še ni objavil).
Zaključek: Meyers Manx LFG
Meyers Manx LFG je točno tisto, kar ime obljublja: avtomobil, ki res želi ven, zdaj, takoj. Humor in nostalgija v obliki buggyja, resnost v obliki karbonske školjke, 4×4 s tremi zaporami in sekvenčnega menjalnika – vse to sestavljeno s Tuthillovo obsesijo po robustnosti. Če vas brezčasna silhueta Manxa spomni na razglednice, bo LFG tisto razglednico spravil v atlas in na zadnji strani dodal pesek. Da, še ni vseh številk (moč, pospešek, n), a smer je jasna: ultra‑lahkotna zabava z inženirskim podtonom. Cena? Ne bo nizka – govorimo o butičnem projektu s 100 primerki in šestletnim programom izkušenj – a v zameno dobite nekaj redkega: prepričljiv odgovor na vprašanje, ali lahko nostalgija in tehnika še vedno ustvarita nov kult. Odgovor je: LFG.
