Partnerski odnos je sestavljen iz tisoče koščkov; nekateri so zapleteni in čez nekaj časa začnejo razpadati.
A jih v iskanju popolnosti in ljubezni ne vidite, saj razpadajo počasi, iz dneva v dan. Tiho in zahrbtno, brez opozorila, dokler nekega dne nekdo nekoga ne postavi pred dejstvo.
Odnos postane ranljiv, občutljiv na stvari, ki so vaju pred časom povezovale. Svet se sesuje. Počutite se razočarane, prevarane. Dvomite v ljubezen, vase! Ali vas je partner sploh kdaj imel rad ali pa je bilo vse skupaj že od vsega začetka ena velika laž?
Kako oseba odide iz vašega življenja, kako konča razmerje, zakonsko zvezo, kako vam predstavi svojo resnico, vam razkrije, kdo pravzaprav je. Včasih se boste spraševali, ali ste to osebo sploh poznali. Kdo je sploh bila ta oseba? Neznanec?
V obdobju razhoda lahko izgubita medsebojno spoštovanje, drug o drugem izvesta marsikaj, česar nikoli nista vedela. Stvari, ki so vaju motile in bi jih morda lahko razrešila, če bi se o tem pogovarjala. Sproti. Nikoli ni dobro, da molčite in v sebi shranjujete zamere, napake. V afektu lahko uničita vse, kar sta skupaj gradila skozi leta.
Komunicirajta, pa tudi če tečejo solze. Komunikacija je ključ, ki je rešil že marsikatero uničeno razmerje.
Če rešitve ne najdeta, je pomembno, da odideta s spoštovanjem drug do drugega in zavestjo, da je bilo vajino razmerje nekaj časa čudovito, napolnjeno z ljubeznijo, navdušenjem, strastjo, skupnimi sanjami. Nima smisla, da se iz dneva v dan prepirata, kdo je kriv, da je odnos zbledel, zakaj je prišel do te točke, kjer ni več skupnih poti …
Nima smisla, da kričita drug na drugega, se obsojata, žalita, ignorirata. Bolečina v nobenem primeru ne bo izginila. Pokažita si zdravo mero jeze, obžalovanja, žalosti in empatije. Ne glede na vse smo vsi samo ljudje in s spoštovanjem si bosta vsaj malce olajšala razhod.
Najbolj kruti so nenadni odhodi, brez opozorila. Partner sluti, šesti čut mu govori, da nekaj ni v redu, da stvari niso takšne, kakršne bi morale biti, a vseeno verjame, da je še vse dobro. Verjame v bežne objeme in sladke poljube. A kar naenkrat, v sekundi, on/ona – odide, izgine, kakor da ga/je nikoli ni bilo v vašem življenju. Tedaj v vas nekaj umre.
Kako se lahko nekdo pretvarja, da je vse tako, kakor mora biti, popolno, medtem pa ves čas razmišlja, kako bo odšel?
Spodaj zapisana resnična boleča zgodba para ponazarja, kako lahko nekdo mesece načrtuje, da bo odšel, ne da bi druga oseba vedela za to.
Odšla sta na potovanje in nič ni nakazovalo, da je karkoli narobe. Sprehajala sta se z roko v roki, iskala skrite kavarne in se hihitala ob kavi. Se pogovarjala ob večerji v soju sveč in kozarcu vina. Po vseh letih sta uživala drug z drugim, kakor da sta še vedno zaljubljena.
Vedel je, da bo, ko se vrneta, odšel, a tega ni omenil niti z besedico, niti z enim samim dejanjem. Vsak poljub je bil laž. Kako je lahko nekdo tako lažen, neusmiljen, krut in preračunljiv?
Oglejte si dialog, ki predstavlja, česa ne smete storiti ob razhodu!
“Odšel bom, čustveno sem te zapustil že pred časom.”
“Kako to misliš? Večino časa sva bila srečna. Zakaj mi nisi povedal, da meniš, da imava težave? Zakaj nama nisi dal priložnosti, da bi rešila najin zakon ali mi dal možnosti, da se borim zate, za naju? Kdaj si me prenehal imeti rad? Si me sploh kdaj ljubil?”
“Odreagiraj, kakor želiš. Vseeno mi je, kako boš nadaljevala svoje življenje brez mene. Bodi raje navdušena nad novim življenjem. Pravkar si postala samska.”
“Nisva samska. Še pred eno uro sva bila srečno poročen par. Bil si ljubezen mojega življenja. Ne vem, če bom znala in zmogla živeti brez tebe. Misel, da bi bila s kom drugim, me spravlja v obup. Kakšen človek si postal? Kako naju lahko izbrišeš iz življenja, brez opozorila, kakor da sploh nisva obstajala?”
“Dala si mi preveč svobode in časa, ki sem ga imel zase.”
“Želel si, da ti zaupam, in sem ti, dala sem ti čas in prostor, ki si si ju želel, da sva lahko bila skupaj močnejša. Mislila sem, da spoštujem tvoje želje in potrebe, nikoli nisem pričakovala, da boš tisti čas uporabil za iskanje drugih žensk.”
“Nočem skrbeti zate. Hočem skrbeti samo zase. Za svoj užitek.”
“Nisem verjela, da me boš prevaral in si me, vem, nekajkrat. Nisem odšla, ostala sem in opravičevala tvoja dejanja, te branila pred drugimi. Vem, izgubil si spoštovanje do mene. Odpovedala sem se marsičemu, kar mi je bilo pomembno, zate, za naju, in vse to ti ne pomeni nič? Midva ti ne pomeniva nič?”
“Razlog, da sem zapeljeval druge ženske in te varal, je bil, ker si bila čustveno nedostopna.”
“Veš, da je vse posledica tega, kar si storil. Vsaka oseba z zdravimi mejami in samospoštovanjem bi odšla, ampak sem ti ostala zvesta.”
“Nočem te gledati, kako se staraš in trudiš, da bi nama uspelo.”
“Vsi se staramo, ampak prvi znak šibkosti je, da zbežiš, da iščeš mladost v mlajših ženskah. Obljubila sva si, da bova skrbela drug za drugega v bolezni in zdravju. Prvič v življenju se počutim staro in neuporabno.”
“Vse, kar si mi povedala, je laž. V življenju ne gre za to, kaj je prav ali narobe, za dobro ali slabo. Ne gre za moralne norme. Gre le – zame.”
“Mislila sem, da hočeš biti dober človek. Zdelo se mi je, da razumeš vrednost moralnega kompasa in si prizadevaš, da si prijazna in poštena oseba. Misliš, da nič ni popolnoma narobe, torej je zate vse sprejemljivo. Postal si človek brez morale, sočutja, obžalovanja, brez duše. Vendar sem kljub vsemu še zaljubljena vate.”
“Vem, da si.”
In je odšel. Izginil iz njenega življenja. Ni mu bilo mar za nič drugega kakor za iskanje “izgubljene” mladosti.
Kakšna oseba lahko stori kaj takšnega? Kakšna oseba prelaga krivdo na partnerja in zavrača kakršnokoli odgovornost za svoja dejanja? Načrtuje mesece in mesece, kako bo odšla, in se pretvarja, da ljubi? Se vede, kakor da je vse v najlepšem redu? Kakšna oseba je to? Vsaka beseda je za takšnega človeka odveč!
