Gensko zdravljenje z orodjem CRISPR obljublja revolucijo v medicini – odpravo bolezni kar pri njihovem izvoru, v genih. Toda koliko bolezni je res gensko pogojenih, kaj danes pokriva farmacevtska industrija in ali bomo v prihodnosti sploh še potrebovali zdravila? Kratek pregled, kaj je že mogoče, kaj je še znanstvena fantastika – in zakaj so zdravila še vedno zelo tako zelo živa.
Ko govorimo o gensko pogojenih boleznih, ne govorimo le o redkih primerih, kot so cistična fibroza ali Huntingtonova bolezen. Večina bolezni, ki nas pestijo v življenju – rak, sladkorna bolezen, bolezni srca, depresija – ima vsaj delno genetsko osnovo. Ocenjuje se, da ima kar 70 do 80 odstotkov vseh kroničnih bolezni neko povezavo z genetiko.
To ne pomeni, da so naši geni edini krivci. Pri večini bolezni igrajo veliko vlogo tudi okolje, življenjski slog in naključje. A dejstvo ostaja – brez genov bolezni ne bi bilo, ali pa bi bile precej drugačne.
Medtem ko so redke bolezni običajno posledica mutacije v enem samem genu (takih bolezni je okoli 8000), so pogostejše bolezni precej bolj zapletene. V njih sodeluje več genov, skupaj z okoljem, prehrano, stresom, razvadami. Temu rečemo poligenske bolezni – in prav te so največji zdravstveni izziv današnjega časa.
Farmacija: ogromna, razvejana in (za zdaj) nepogrešljiva
Večina zdravil, ki jih danes poznamo in uporabljamo, ne odpravlja vzroka bolezni, temveč blaži simptome ali upočasnjuje napredovanje. Na primer, zdravila za sladkorno bolezen tipa 2 pomagajo uravnavati krvni sladkor, a ne popravijo genetske napake, ki morda prispeva k bolezni.
Farmacevtska industrija trenutno pokriva velik del potreb bolnikov – po ocenah kar 70 do 90 odstotkov vseh ljudi z boleznimi, ki imajo tudi genetsko komponento, že prejema neko obliko zdravljenja. A pri redkih, monogenskih boleznih je pokritost veliko manjša – za večino od teh 8000 bolezni zdravilo sploh ne obstaja ali pa je na voljo le eksperimentalna terapija.
To ni zato, ker znanost ne bi znala. Bolj zato, ker je razvoj zdravila za redko bolezen finančno tvegan, izjemno drag in tržno nezanimiv. Razvoj genskega zdravila lahko stane stotine milijonov evrov, zdraviti pa mora le nekaj sto ljudi na svetu.
CRISPR: tehnologija, ki reže DNK in odpira novo poglavje
CRISPR je orodje, ki omogoča natančno popravljanje DNK – kot nekakšne molekulske škarje, ki izrežejo napačen kos genetske kode in ga zamenjajo s pravilnim. Teoretično lahko z njim odpravimo vzrok bolezni, ne le njenih posledic. V praksi pa smo še na začetku poti. Čeprav se prav zaradi AI zdijo stvari sedaj bolj enostavne kot še pred nekaj leti.
Največ napredka smo doslej videli pri zdravljenju redkih genskih bolezni in nekaterih oblik raka. Terapije, kot je Zolgensma za spinalno mišično atrofijo, že obstajajo – a stanejo več kot dva milijona evrov na bolnika. Poleg tega jih je le nekaj odobrenih v Evropi, predvsem za bolezni, ki jih povzroča en sam gen.
Pri bolj pogostih boleznih je situacija precej bolj kompleksna. Te bolezni niso posledica ene napake, temveč mreže genetskih in okoljskih dejavnikov. In CRISPR – za zdaj ( ne vemo kaj bo jutri) – ni dovolj natančen in varen, da bi jih lahko učinkovito in zanesljivo zdravil.
Obstajajo tudi etične in pravne omejitve. Urejanje genov v zarodkih (t.i. germlinska terapija), ki bi omogočilo odpravo dednih bolezni še pred rojstvom, je v večini držav prepovedano. In četudi bi bilo dovoljeno, bi bilo vprašanje, kdo odloča, kaj je genetsko “normalno”, še vedno nerešeno.
Zakaj CRISPR ne bo (še) izpodrinil farmacije
Čeprav se zdi, da bi CRISPR lahko nadomestil zdravila, to v praksi ni tako preprosto. Tehnologija ima ogromen potencial, vendar deluje predvsem pri zelo specifičnih primerih. Večina bolezni, ki jih zdravimo danes, zahteva drugačno obravnavo – dolgoročno, postopno, pogosto kombinirano.
Farmacevtska industrija se tudi ne bo kar umaknila. Velika podjetja, kot so Pfizer, Novartis ali Gilead, že vlagajo v CRISPR raziskave. Ne zato, ker bi jih tehnologija ogrožala, temveč zato, ker želijo biti del naslednje faze razvoja medicine. V prihodnosti bomo verjetno videli hibridni model: nekateri bolniki bodo prejeli gensko terapijo, večina pa bo še naprej uporabljala zdravila.
Tudi za bolezni, ki jih CRISPR lahko teoretično zdravi, bodo pogosto še vedno potrebna zdravila – za nadzor simptomov, preprečevanje zapletov ali izboljšanje kakovosti življenja.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija ima dobro razvito genomsko diagnostiko, kar pomeni, da znamo odkriti genetske spremembe, povezane z boleznimi. Imamo tudi nekaj raziskovalnih skupin, ki sodelujejo v razvoju genskih terapij. A dostop do CRISPR zdravljenja je (in bo še dolgo) omejen – predvsem zaradi cene, regulative in odvisnosti od tujine.
Naša farmacevtska podjetja, kot sta Krka in Lek, se osredotočajo na generična zdravila, kar ostaja ključno za zdravstveni sistem. Genska terapija ni nekaj, kar bi v kratkem postalo del vsakdanje zdravstvene prakse – ne v Sloveniji, ne drugje po svetu. Čeprav se stvari spreminjajo zelo hitro prav zaradi razvoja umetne inteligence, bo implementacija in sicer množična trajala vsaj dobro destletje. Ne glede na nekatera pospešena odkritja v naslednjih letih.
Sklep: CRISPR ni konec farmacije, temveč njen nov partner
Gensko zdravljenje je prihodnost, vendar prihodnost, ki prihaja počasi in selektivno. CRISPR bo spremenil način zdravljenja nekaterih bolezni – predvsem redkih in genetsko enostavnih. A večina bolnikov bo še dolgo potrebovala zdravila, ki blažijo simptome, izboljšujejo kakovost življenja in omogočajo vsakodnevno obvladovanje bolezni.
Namesto da bi farmacijo izrinil, jo bo CRISPR dopolnil. In če bo tehnologija v prihodnjih desetletjih postala varnejša, dostopnejša in cenejša, bo lahko odigrala bistveno vlogo. Do takrat pa bodo zdravila ostala osnovni steber zdravstva – tudi za gensko pogojene bolezni.
