Nye varianter av koronaviruset dukker opp som er mer smittsom enn originalen som startet pandemien: disse er de engelske, sørafrikanske og brasilianske stammene av koronaviruset.
Obstaja nekaj dokazov, da naj bi bila različica, ki je zdaj prevladujoča v Združenem kraljestvu, lahko še bolj smrtonosna. Znanstveniki preučujejo te mutirane različice, da bi razumeli, kakšno grožnjo predstavljajo, piše BBC.
Katere so nove različice koronavirusa SARS-CoV-2?
V obtoku je na tisoče različic virusa ali različic COVID-19. Skrb strokovnjakov je osredotočena na naslednje:
- različica iz Združenega kraljestva oziroma angleški sev koronavirusa, ki je postala prevladujoča v večjem delu Velike Britanije in se razširila v več kot 50 drugih držav;
- južnoafriška različica ali južnoafriški sev koronavirusa, ki so jo našli tudi v vsaj 20 drugih državah, vključno z Združenim kraljestvom;
- Brazilska različica oziroma brazilski sev koronavirusa.
Ni nepričakovano, da so se razvile nove različice, vsi virusi mutirajo, da podaljšajo svoje možnosti za širjenje in preživetje. Večina teh mutacij ni nič zaskrbljujočega, nekatere mutacije pa lahko ogrozijo celo njihovo lastno preživetje. Seveda pa obstajajo tudi mutacije, ki lahko naredijo virus nevarnejši od originalnega.
So novejši sevi virusa nevarnejši?
Ni dokazov, da kateri izmed novih sevov povzroča veliko resnejši potek bolezni pri večini okuženih ljudi. Kot pri prvotni različici virusa je tveganje največje pri starejših ali tistih z boleznimi, kot so diabetes, visok krvni tlak, pri bolnikih z rakom, pa tudi pri tistih z avtoimunskimi boleznimi.
Za novo različico virusa iz Združenega kraljestva obstaja nekaj raziskav, ki kažejo, da bi lahko bila povezana s 30-odstotnim večjim tveganjem za smrt. Dokazi niso močni in podatki so še vedno negotovi. Izvaja se več študij. Ukrepi, kot so umivanje rok, socialna distanca in nošenje zaščitnih mask, bodo še naprej pomagali preprečevati okužbe, in ker obstajajo utemeljeni dvomi, da se nove različice širijo hitreje, je treba biti previden, piše BBC.
Foto: Freepik
Kaj se dogaja z virusom?
Različice iz Združenega kraljestva, Južne Afrike in Brazilije bi lahko bile veliko bolj nalezljive kot prejšnje različice. Vsi trije sevi so bili spremenjeni na beljakovinskem delu virusa, ki se veže na človeške celice. Zaradi tega se zdi, da so te različice nalezljivejše in se hitro širijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je angleški sev pojavil septembra in bi lahko bil do 70 odstotkov nalezljivejši, čeprav nedavna angleška raziskava javnega zdravja ocenjuje, da je nalezljivejši za med 30 in 50 odstotki.
Južnoafriški sev se je pojavil oktobra in ima potencialno pomembnejše spremembe v beljakovinskem delu kot angleški sev. Ima enake mutacije kot angleški sev in še dve, za katere znanstveniki menijo, da bi lahko vplivali na učinkovitost cepiva. Nekatere raziskave kažejo, da lahko ena izmed teh mutacij virusu pomaga, da se izogne delom imunskega sistema, imenovanim protitelesa.
Ni dokazov, da nova različica pri večini ljudi, ki se okužijo, povzroča veliko hujši potek bolezni. Kot pri prvotni različici je tveganje največje za starejše ali tiste s pridruženimi boleznimi. Vendar obstaja skrb, da se lahko lažje širi, cepiva proti novim sevom pa morda tudi ne bodo delovala, piše BBC.
Brazilska različica se je prvič pojavila julija in ima tri ključne mutacije beljakovinskega dela, zaradi katerih je podobna južnoafriški. Brazilski sev, ki so ga poimenovali B.1.1.248, so prvi odkrili Japonci ob rutinskem testiranju potnikov, ki so prispeli v Tokio. Tudi brazilski sev je virus spremenil do te mere, da otežuje vezavo protiteles, ki bi mu preprečevala vstop v telo.
Bo cepivo delovalo na nove seve koronavirusa?
V teku so študije, ki naj bi to preverile, nekateri zgodnji rezultati pa kažejo, da cepivo Pfizer ščiti pred novim sevom, ki se je pojavil v Veliki Britaniji. Trenutna cepiva so zasnovana v skladu s prejšnjimi različicami virusa, vendar znanstveniki menijo, da bi morala še vedno delovati proti novim sevom, čeprav morda ne tako učinkovito. Zgodnji rezultati Moderne kažejo, da je njihovo cepivo še vedno učinkovito proti različici koronavirusa iz Južne Afrike. Tudi v najslabšem primeru bi lahko cepiva preoblikovali tako, da bi bolje delovala na nove vrste virusa. Cepivo proti koronavirusu bi lahko tako postalo kot cepivo proti gripi, ki se vsako leto prilagodi novim vrstam gripe.
