Lesing regnes ikke bare som en av de beste måtene å bruke fritiden på. Den tar oss med til en ukjent verden, som i motsetning til filmen er mye mer vår egen, da vi delvis konstruerer den med fantasien. Det er derfor ikke noe uvanlig at lesing bidrar til å bedre velvære og har en terapeutisk effekt.
Vsak, ki se je že kdaj izgubil v dobri zgodbi in pozabil na vse ostalo okoli sebe, ve, da knjige v sebi skrivajo čarobno moč: odpeljejo nas na neverjetne dogodivščine, kjer se lahko poistovetimo z glavnimi junaki, ter nam omogočijo, da pozabimo na vsakdanje skrbi, hkrati pa nas naučijo novih strategih spopadanja s težavami. Znano je, da lahko branje pripomore k izboljšanju počutja ter deluje terapevtsko.
V ZDA se je razširila nova veja terapije z imenom biblioterapija. Ta vrsta pristopa uporablja leposlovje in poezijo kot orodje za boj proti depresiji, anksioznosti, motnjami hranjenja ter drugim duševnim problemom. Branje ima subtilen, a pomemben učinek na našo kognicijo in psiho: knjige nas povlečejo v popolnoma drug svet, spremenijo našo percepcijo na svet in samega sebe ter oblikujejo naše vrednote.
Čeprav je organizirano zdravljenje z literaturo precej nova stvar, pa je branje že od nekdaj izjemno cenjeno – že stari Grki in Rimljani so prisegali na branje kot ključni del posameznikovega in družbenega zdravja, raziskave po drugi svetovni vojni pa so pokazale, da branje Jane Austen pomaga pri premagovanju posttravmatske stresne motnje.
LES MER: Sanjska služba – sestavljanje kock Lego
Če vas žuli kakšna skrb ali se spopadate s stresom, vam priporočamo, da nekoliko počakate z jemanjem tablet ter poskusite, ali vam v oporo lahko stopijo Huxley, Hesse ali pa J. K. Rowling.
