Hvordan vi tenker og hvor vi retter energien og oppmerksomheten vår, påvirker også i stor grad hvilke ting vi vil prioritere, hva vi til og med vil legge merke til, hvem vi vil gi en sjanse til. Alt dette påvirker også logisk hvordan livet vårt faktisk vil bli. Her presenterer vi for deg to måter å tenke på som har en betydelig innvirkning på livene våre.
Raziskovalka na univerzi Stanford, Carol Dweck, trdi, da obstajata dva načina mišljenja, ki pomembno vplivata na naše življenje. Imenujeta se fiksni način mišljenja (fixed mindset) og mišljenje osredotočeno na rast (growth mindset).
Til prvi način mišljenja je značilno to, da verjamemo, da so naše sposobnosti, kot na primer inteligentnost, pa tudi osebnostne lastnosti, relativno nespremenljive. Til drugi način mišljenja pa je značilno, da verjamemo, da se skozi življenje lahko spreminjamo in imamo tako možnost, da rastemo v smer, ki nam je blizu. Osebe, pri katerih prevladuje fiksni način mišljenja flere ganger de mister interessen, ko določena naloga postane težka, če so zavrnjeni se hitro ustrašijo, potrebujejo pa tudi več zunanje motivacije.
Ljudje, pri katerih prevladuje mišljenje osredotočeno na rast, so bolj motivirani tudi v primeru, ko je izziv večji, fordi verjamejo, da se je možno izboljšati, prav tako pa so tudi bolj notranje motivirani.
Očitno je torej, da je fiksni način mišljenja nekoliko slabši za nas. A dobra novica je, da je način mišljenja s potrpežljivostjo možno spremeniti. Kako? Det første steget det er det, ja sprejmemo lastne šibke točke in smo z njimi pomirjeni. Vsi pač ne moremo biti dobri v vsem in s tem ni popolnoma nič narobe. Nadaljnje pa lahko pri spreminjanju načina mišljenja pomaga predvsem to, da čim bolj poslušamo sami sebe og delujemo v skladu z lastno integriteto in željami. Ko sledimo tistim ciljem, ki nas vlečejo zarad njih samih in ne zaradi neke zunanje nagrade, je velikokrat manj pomembno, kako dobro se bomo odrezali, saj tako ali tako že uživamo na poti do cilja.
