Vi er nok alle i det minste litt avhengige av smarttelefonen vår. Anerkjennelse er allerede halvveis til bedring, men det er også nødvendig å endre atferd og møte frykten for å gå glipp av noe (frykt for å gå glipp av).
Velika verjetnost je, da bi na vprašanje, kako radi imamo svoj pametni telefon, veliko ljudi odgovorilo, da ga ima rad čisto PREVEČ. Skoraj vsi preživimo veliko časa s pogledom na zaslonih, vse manj pa se spopadamo z resničnimi življenjskimi izkušnjami. Podatki raziskav so namreč dokaj jasni, a tudi skrb vzbujajoči. Eden od treh Zemljanov se težko ’izklopi’ tudi v primerih, ko bi bilo to zanj bolj zdravo.
Zakaj je tako? Ker so telefoni narejeni, da pritegnejo. Visoka ločljivost, lepe žive barve in obvestila namreč pritegnejo našo pozornost. Ni pa nujno, da je tako. Telefon lahko spremenimo tako, da ta postane dolgočasen in ‘grd’. In kaj je rezultat tega? Morda ga bomo manjkrat prijeli v roke.
Začnimo z možnostmi, ki so največkrat že na telefonu. Zadnja različica Applovega sistema (iOS 12) ima funkcijo ‘zaslonski čas’, ki natančno izpiše čas, ko je bila dotična naprava v uporabi. Za vsako aplikacijo lahko nastavimo dnevno omejitev uporabe in ko je ta presežena, sistem ikono ‘prebarva’ v sivo in doda opozorilo, da je bil dnevni čas žal že dosežen.
Podobna zadeva v sistemu Android se imenuje ‘digitalno dobro počutje’ (Digital Wellbeing). Razlika med obema je v podrobnosti, kaj lahko uporabnik stori, ko je omejitev dosežena. V sistemu iOS zgolj pritisnemo gumb za ‘ignoriranje’ in aplikacija je spet dostopna, v Androidu pa moramo ročno izključiti omejitev, kar je bolj zamudno in neprijetno.
Lahko tudi spremenimo videz uporabniškega vmesnika. Namesto da je barvit in slikovit, naj bo v odtenkih sivine. Obvezno še izklopimo prav vsa varsler – nič se ne sme pojaviti na zaslonu, nobena majhna lučka ne sme svetiti in telefon ne sme oddajati nobenega zvoka. Ko prispe sporočilo ali se kaj pripeti na družbenih omrežjih, aplikacija oceni, da je čas zanjo. Manj je motenj s strani telefona, manj se bomo ubadali z njim.
applikasjon Siempo za Android naredi nekaj podobnega. Nič kaj lepe in moderne ikone aplikacije so dodane na preprosto belo ozadje, pomaga pa tudi pri izklopu nepotrebnih obvestil. Gre pa še korak framover. V rednih presledkih spreminja vrsti red ikon na zaslonu, tako da moramo vedno znova å se etter, kje je vstopna točka za želeno aplikacijo. Več kot jih je na zaslonu, bolj zamudno je.
Kaj pa če je ‘navezanost’ na telefon močnejša in nekaj sprememb v nastavitvah sistema in nekaj dodatnih aplikacij ne bo pomagalo? Tedaj naj bi spremenili vedenje. Glejmo na to kot na dieto. Še vedno moramo jesti, a v zmernejših in bolj zdravih količinah. Strokovnjaki in vedenjski psihologi tozadevno zapovedujejo, at du er postavimo dnevne cilje. Določite si, koliko časa na dan boste telefon uporabljali, kdaj in za koliko časa na dan ga boste popolnoma izklopili. Treba pa se bo tudi sprijazniti, da bomo tako gotovo zamudili kakšno povabilo, prelomno novico ali govorico. Soočiti se moramo s strahom, da bi kaj zamudili (fear of missing out).
V skrajnem primeru, če je odvisnost prešla vse meje in nas tako ali drugače ogroža, potem se bomo morali popolnoma znebiti pametnega telefona. Omislite si lahko mobilnik, ki nima ‘opojnih’ zmogljivosti pametnega telefona. Še vedno je nekaj takšnih na trgu. Najboljši so taki, ki tudi kratkih sporočil ne podpirajo, ampak dovoljujejo le telefonske klice.
