Mange bilmerker prøver å tiltrekke seg oppmerksomhet ved hjelp av futuristiske studier som vil forme den bilteknologiske toppen i årene som kommer. I de aller fleste er elektrisitet i forgrunnen som sentral eller i det minste assisterende fremdriftsmåte, og innen avansert teknologi til og med de første eksemplene med systemer for autonom kjøring.
Poleg že v petek omenjenih študij Lamborghinijevega prvega hibridnega superšportnika ved navn asterion og audijevega štirivratnega kupeja na osnovi modela TT imenovanega sportback, lahko rečemo, da so študije, ki so na salonu deležne največje pozornosti medijev in obiskovalcev, hjemmelaget. Pri vseh študijah, pa je, kot je bilo za pričakovati, v ospredju elektrika, saj ponujajo predstavljeni modeli različne kombinacije električnega ali hibridnega pogona kakor tudi napredne prijeme pri oblikovanju in tehniki.
Renault še bolj podrobneje predstavil Eolaba
Poleg, pred kratkim predstavljenega, priključno hibridnega renault eolaba, ki so ga na salonu predstavili še bolj podrobno, pa sta zanimivi dve PSA-jevi študiji in sicer Peugeotov exalt 2.0, kjer gre za štirivratnega limuzinskega kupeja, ki bi lahko nakazoval naslednika na salonu prav tako predstavljenega osveženega 508.
LES MER: Mondial de l’Automobile 2014: pariški salon ponudil več kot 100 premier
Študija je bila prvič predstavljena pred meseci na salonu v Pekingu, evropska 2.0 različica pa se od tega razlikuje v drugačnem zaključku vozila, prepoznavna pa je po posebni mat sivi, kot sami pravijo – svilnati, barvi. Pod pokrovom se vrtita 1,6-litrski turbo bencinar z 196 kW in elektromotor, skupaj pa hybrid4 plug-in pogonski sklop razvija 250 kW (340 KM) in poganja vsa štiri kolesa.
Citroën z DS divine še bolj ločuje DSe od ostalih
Druga, prav tako vroča novost prihaja iz Citroënovega tabora in sicer sliši na ime DS divine, označuje pa znamkino (DS) odcepitev od ostale Citroënove modelne palete. DS divine ne napoveduje nekega konkretnega prihajajočega modela v DS-ovo paleto vozil, gre pa za študijo manjše športne kombilimuzune, katere posebnost predstavljata dva para svojevrstnih bočnih vrat z odpiranjem vstran in navzgor, vozilo pa je v stilu fordovega B-maxa tudi uten klasičnega B-stebrička. Pod pokrovom se vrti 1,6-litrski turbo bencinar, ki razvije 199 kW in 330 Nm navora, s pomočjo napredne aerodinamike in tehnike pa na kilometer poti emitira samo 145 gramov emisij CO2.
Peugeot stavi na exalta in quartza
Pri PSAju pa se niso ustavili tukaj, pri Peugeotu so namreč na salonu razkrili tudi še študijo crossover vozila quartz, ki oblikovno sicer spominja na 2008, deluje pa, kot da bi prišel skozi časovni stroj iz kakšnih dveh desetletij v prihodnosti. Nakazoval naj bi oblikovne smernice znamke v prihodnosti, prvi takšen model pa naj bi s trakov zapeljal suv na osnovi modela 308. Gre za 4,5 metra dolgega trivratnega crossoverja, ki se pelje na 23 palčnih platiščih, pod pokrovom pa se skriva hibridni pogonski sklop, ki v kombinaciji 1,6-litrskega turbo bencinarja z 199 kW in dveh elektromotorjev, skupaj razvije največjo moč okoli 368 kW ali 500 KM, kun på strøm men du kan prevozi razdaljo do 48 kilometrov.
Kia z “mehko” hibridno optimo
Korejci ali bolje rečeno Kia pa je na salon poleg osvežene optime pripeljala še novo hibridno različico le te, ki sliši na ime T-hybrid diesel. Za pogon le te v osnovi skrbi znani 1,7-litrski dizelski CRDi motor, ki pa so mu poleg klasičnega turbo polnilnika dodali še električni super polnilnik v obliki majhnega elektromotorja in 48V svinčeno-ogljikovih baterij. Mehko hibridna optima lahko tako pri nizkih hitrostih vozi zgolj na električni pogon, ki pa drugače zgolj pomaga prej omenjenemu CRDi motorju. S tem naj bi izboljšali odzivnost in zmogljivost motorja ter obenem izboljšali učinkovitost in zmanjšali porabo za 15-20 odstotkov v primerjavi z “navadnimi” dizelskimi optimami.
Toyota draži s C-crossover suvom
Glede predstavitve naprednih študij pa niso spali niti Japonci. Toyota je na salon poleg lahkega trikolesnika i-Road pripeljala tudi študijo crossover modela C-segmenta, na osnovi aurisa, s katerim bodo v prihodnjih nekaj letih vstopili v ta natrpan rastoči segment vozil. Crossover dolžine 4,35 metra, nakazuje prihodnje oblikovne smernice znamke, zahvaljujoč nizkemu težišču in športnima podvozju in vzmetenju pa naj bi prinašal veliko voznih užitkov. Glede pogonskega sklopa so pri Toyoti za zdaj še dokaj skopi z informacijami, znano je namreč le,da je C-HR hibridno vozilo, hvilken pogonski sklop je popolnoma enak tistemu pri prihodnji generaciji priusa.
Infiniti pripravlja svojo panamero
Nissanova prestižna znamka vozil – Infiniti pa je na salonu razkril svojo različico panamere, ali štirivratnega limuzinskega kupeja, med et navn Q80 inspiration. Študija v dolžino meri 5,06 metra in dobrih dva metra v višino, kljub za potnike udobni potniški kabini, pa v višino meri kupejevskih 1,34 metra. Posebnost pri zasnovi pomenijo “samomorilska” vrata v slogu opel merive ter odsotnost B stebrička, kar ob odprtju vrat pomeni resnično velik- odprt prostor.
LES MER: Lamborghini asterion – den første hybride supersportslamboen
Za pogon skrbi hibridni sklop v kombinaciji 3,0-litrskega V6 bencinskega motorja in elektromotorja, hvilken skupaj razvijeta 404 kW ali 550 KM, kljub tolikšni moči, pa naj bi se emisije gibale okoli 100 gramov CO2 na km. Model, ki naj bi ga v prihodnjih letih srečali tudi v salonih in na cesti pa bo imel veliko posebnosti tudi pri napredni tehniki, kjer naj bi kot eden prvih ponujal popolnoma avtonomno vožnjo.
VW XL1 prilepil kar ducatijev motor
Pri Volkswagnu je v senci nove generacije passata, premiero doživela tudi bolj zmogljiva različica hibridnega modela XL1, ki sliši na ime XL sport. Gre za podoben model prej omenjenemu XL1, ki pa je dobil nekaj športne zabele in naj bi bil namenjene kupcem, ki poleg odlične ekonomičnosti želijo in potrebujejo tudi določeno mero športnosti.
LES MER: Audi TT sportback – to par dører selv for den minste Audi coupé
Presenečenje pa sledi ob pogledu na razpredelnico s tehničnimi podatki, kjer vidimo, da so vlogo pogona zaupali kar ducatijevemu motorju, ki drugače poganja njihov motocikel superleggera, men det handler om najzmogljivejši serijski V2 motor, ki iz 1,2 litra prostornine razvije 147 kW. Za prenos moči na cesto skrbi sedemstopenjska prestavna avtomatika DSG, motor pa se zavrti vse do 11 tisoč vrtljajev. To naj bi zadostovalo, da XL sport do stotice pospeši v 5,7 sekunde in doseže končnih 270 km/h.
