Den europeiske romfartsorganisasjonen har lyktes med sin historiske første landing på kometen #ESA

Gre za zgodovinski dosežek, ki se bo v zgodovinske knjige zapisal črkami velikimi kot pristanek na Luni og polet Jurija Gagarina. Po Rusiji (12. april 1961) in ZDA (20. julij 1969) je tako svoj ”vesoljski” prelomni datum dobila tudi Evropa- 12. november 2014.

Potem ko je pristajalni modul Philae prerezal popkovino s sondo Rosetta in po sedmih urah mehko pristal (bojda kar to ganger), se njegovo delo oz. poslanstvo zares šele začenja.

Fordi den er gravitasjon na kometu šibka in ker se nista sprožili harpuni, ki bi ga pričvrstile na komet (sedaj se drži s ”kremplji” na pristajalnih nogah, t.j. vijaki), je prihodnost laboratorija na precej trhlih nogah, vendar pa mu gresta trenutno na roke majhna aktivnost tega koktajla skal, zmrznjene vode in prahu in rahitični vetrovi, tako, da je lahko začel z znanstvenimi operacijami, ki naj bi nam še bolj v detajle razložili nastanek planeta Zemlja.

Čeprav ga torej ”jaha” brez sedla, gre pričakovati, da ne bo hitro padla s ”konja”, problem zna nastati ko ga bo aktivirala toplota sonca, kamor je namenjen in mu bo začel rasti značilen hale. Sicer pa ga bo na poti tja in okoli pol milijarde kilometrov od doma, Zemlje, vseskozi spremljala Rosetta.

LES MER: 8 fantastiske fakta om verdensrommet

ESA, pionir na področju kometov, je ob rahli pomoči NASE tako uspešno zaključila desetletno, 1,3 milijarde vredno og mer enn šest milijard dolgo zasledovanje kometa po solarnem sistemu, ki ga je ujela avgusta letos, se utirila v njegovo orbito in na njem parkirala. Sicer ta 4 x 3,5 km velik arheološki ostanek prasončja ni bil njena prva tarča, a so v izbiro posegle tehnične težave in iz igre je tako padel prvotno zamišljeni 46P/Wirtanen.