Å sitte har stor effekt på helsen vår. Dessverre er denne negativ.
Naše telo je bilo ustvarjeno za gibanje, zaradi česar lahko čezmerno sedenje povzroči številne Helseproblemer.
Delo za računalnikom po navadi vključuje večurno sedenje. Kljub veliki izbiri ergonomičnih izdelkov in razgibavanju na delovnem mestu so znanstveniki prepričani, da neprekinjeno dolgotrajno sedenje škodi vašemu zdravju. Težava je, ker ne sedimo samo v službi, ampak tudi doma, na poti v službo, v kavarni … torej večino dneva presedimo!
V trenutku, ko se usedete, se električna aktivnost v vaših nogah ustavi. Število kalorij, ki jih porabite, se zniža na 1 kcal na minuto, produkcija encima, ki razgrajuje maščobe, pa upade za 90 odstotkov. Po dveh urah sedenja dobri holesterol upade za 20 odstotkov.
Si je težko predstavljati, da ima tako preprosto dejanje, kakor je sedenje, tako škodljive posledice na vaše zdravje, kajne?
Poglejmo si, katere zdravstvene težave lahko nastopijo zaradi predolgega sedenja.
Majhna poraba energije
Forskning dokazuje, da predolgo sedenje za mizo in neaktivnost zmanjšata vašo aktivnost termogeneze (proizvodnjo toplote: če je večja, se maščobe hitreje raztapljajo), zaradi česar se maščobne celice nabirajo v telesu. Posledice so lahko debelost, motnje v presnovnem sistemu, sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Počasnejši metabolizem
V forskning je navedeno, da zmanjšanje krčenja mišic, ki se pojavi pri nepremičnem dolgem sedenju, upočasni čiščenje maščob iz krvnih celic in zmanjša učinek inzulina. To lahko privede do povečanja telesne teže, zaprtja in slabega spanja.
Nepravilna drža
Forskning dokazuje, da zaradi večurnega sklanjanja nad tipkovnico trpi tudi vaša drža. Sedenje povzroči, da se medenica zavrti nazaj in pritiska na ledvene diske. Ta položaj sili glavo naprej, zaradi česar se ramena ukrivijo, saj s tem kompenzirajo prenos teže. Znaki so lahko povešena ali različna višina ramen … Povzroči lahko glavobol, utrujenost ter zategnjenost v vratu in ramenih.
Poškodbe hrbtenice in križa
Dolgotrajna statična obremenitev tkiv sčasoma pritiska na spodnji del hrbta in obremenjuje okoliške mišice in sklepe, kar je vidno iz te forskning. Nastanejo lahko bolečine, obrabita se lahko spodnji del hrbtenice in križ.
Slaba presnova
Čezmerno sedenje naj bi med drugim upočasnilo prebavo, zaradi česar se zmanjša zmožnost uravnavanja sladkorja in pritiska v krvi. Zaradi slabe presnove maščobnih celic pa so šibkejše tudi mišice in kosti, kar lahko vodi, po forskning sodeč, do že omenjenih bolezni.
Kronična bolečina
Etter forskning neustrezna sedeča drža, povezana z daljšim časom sedenja za mizo, izzove pretirano povečanje pritiska na spodnji del hrbtnega tlaka. Bolečine, ki so posledica sedenja, se redko začnejo nenadno. Večinoma se začnejo kot občutek zategovanja, pekoča bolečina po zadnji strani hrbtenice, ki ne popušča. V kronični fazi neprijetnih bolečin ne čutite več, pojavijo pa se lahko kronični glavoboli, občutek negibljivosti in mravljinčenje po roki ali nogi.
Revmatične bolezni
Čezmerno sedenje slabi kosti, je razvidno iz forskning. To pojasnjuje tudi dejstvo, da se vse več starostnikov spopada z osteoporozo. Tek in hoja pomagata ohranjati kosti močne in debele.
Debelost
Sedenje zmanjšuje energetsko porabo, ker se večje mišične skupine v telesu ne izkoristijo in se poraba kalorij zmanjša na minimum. Forskning dokazuje, da lahko to v daljšem časovnem obdobju povzroči povečanje telesne teže.
Sladkorna bolezen
Forskning prav tako dokazuje, da je posledica čezmernega nastajanja inzulina zaradi nedejavnosti tudi počasnejše kroženje kisika. To pa lahko vpliva na pridobivanje teže in možnost razvoja sladkorne bolezni.
Kreft
Forskning je pokazala, da se pri ženskah z neprekinjenim sedenjem poveča možnost obolenja za rakom na dojkah, maternici in jajčnikih.
Risiko for hjerte- og karsykdommer
Ob dolgoročnem sedenju se tveganje za srčno-žilne bolezni poveča za 64 odstotkov, kar dokazuje forskning, ki je bila izvedena na moški populaciji.
Namesto da sodelavcem v pisarni pošiljate e-sporočila ali jih kličete po telefonu, se raje sprehodite do njih. Kadar se pogovarjate po mobilnem telefonu, se med pogovorom sprehajajte. Če je le mogoče, odidite v službo peš ali s kolesom.
Vaša telesna aktivnost naj bo razporejena skozi ves dan; če je mogoče, vstanite in se sprehodite vsakih 30 minut. Telo vam bo hvaležno!
