Vi skrev nylig at Hyperloop – en fremtidig transportform som nok en gang vil relativisere tiden, ettersom den vil muliggjøre reiser med «lysets hastighet» (opptil 1200 km/t, mens vi i gjennomsnitt vil sveve med en hastighet på 700 km/t) – har bestått sin første offentlige test, og nå kan vi allerede se hvordan reisen vil se ut fra innsiden. Passasjermodulen minner litt om kabinen på et passasjerfly og er derfor ikke veldig bred, men vi får vel være tålmodige den gode timen det vil ta å komme seg fra Ljubljana til Paris om nødvendig, ikke sant?
Elon Musk je najprej predstavil podvozje Hyperloopa, nedavno smo pisali o prvem uspešno prestanem testu, zdaj pa nam je podjetje Hyperloop Transportation Technologies ponudilo še vpogled v notranjost prevoza prihodnosti, potniškega modula, ki drvi po magnetnih tirnicah v brezzračni cevi in ga poganja elektrika. Zaradi drage infrastrukture bomo sicer še nekaj časa za vožnjo z vlakom do Pariza potrebovali precej več kot danes s hitrim vlakom od Ljubljane do Maribora. Tudi letal, ki bodo po hitrosti lahko edina konkurirala Hyperloopu, še ne bomo prizemljili prav kmalu, saj Hyperloop (še) ne more prečkati oceanov.
LES MER: Hyperloop – fremtidens transport – består sin første test
Če ste pričakovali razkošje dnevne sobe, vas moramo žal razočarati. Koncept potniške kabine Hyperloopa kaže, da bo ta ozka, enako velja za sedeže. In čemu služijo okna, če drvimo po temnem predoru? Da ljudi ne bi množično grabila klavstrofobija? Morda tudi. Dejstvo pa je, da okna niso sama sebi namen in tam zgolj zato, ker smo jih pač navajeni. S pomočjo tehnologije bomo lahko skoznje vseeno opazovali naravo kot na klasičnih vlakih, a za razgled bo skrbela tehnologija obogatene resničnosti, ne pa narava. Šlo bo torej za interaktivne zaslone, ki bodo služili tudi za predvajanje filmov, podajanje informacij (tudi glede vožnje) ipd. Opremljeni bodo s senzorji gibanja, s pomočjo katerih se bo zaslon prilagajal položaju gledanja in ne obratno, kot smo vajeni.
Mer informasjon:
hyperlooptransp.com
