Hva kan foreldre og barn gjøre for å overleve selvisolasjon og karantene så utholdelig som mulig... og hverandre?
Samoizolacija in karantena sta edini pravi ukrep za zajezitev pandemije koronavirusa. Preprečiti fizične stike z zunanjim svetom, prekiniti stike s prijatelji, znanci, ustaviti javno življenje.
Tako smo ostali sami. V ozkem družinskem krogu 24 ur na dan za najmanj 14 dni.
Vse rutine, vse navade, način življenja, kot smo ga vajeni, so obrnjeni na glavo. Šole so zaprte, pisarne in preostala delovna mesta prav tako. Starši, ki morajo delati od doma, se ubadajo z veliko težavami. Način njihovega dela pa bo sedaj pogojen s starostjo otrok, z bivanjskim okoljem in seveda s samo naravo njihovega dela.
Tisti, ki čas v samoizolaciji preživljajo sami ali v dvoje, so najverjetneje veliko bolj produktivni. Tisti, ki so v samoizolaciji z vso družino, pa se morajo spopadati z marsikatero težavo in motnjo pri delu.
Ko je konec z rutinami in so družine prisiljene sobivati skupaj, v hermetičnem krogu, lahko ta sprememba prinese vrsto negativnih posledic, pravi dr. Carly Johnco, klinični psiholog z Univerze Macquarie: od slabega razpoloženja, tesnobe, ekstremne stopnje frustracije, vse do depresije.
Tudi profesorica Lea Waters z Univerze v Melbournu pravi, da lahko samoizolacija kritično vpliva na tri pomembne komponente našega duševnega zdravja: na naš občutek avtonomije, na naš občutek povezanosti z drugimi in na naš občutek kompetentnosti (občutka učinkovitosti).
Da bo prilagoditev na življenje v samoizolaciji ali karanteni v družinskem krogu lažja, upoštevajte sledeče …
Razdelite si naloge
Pomembno je, da se kot družina usedete in pogovorite ter sprejmete dogovore, sklenete nekakšno družinsko pogodbo, ki se je boste vsi držali. Pogovorite se, kaj bodo vaši največji izzivi. Ugotovite, katere so prednosti vsakega člana družine, ki lahko pomagajo h kakovostnejšemu preživljanju časa v karanteni. Bodite iskreni glede skrbi in pričakovanj, ki jih imate. Pogovorite se o tem, kakšno vlogo lahko odigra vsak posameznik.
Vær ærlig
Zelo pomembno je, da starši prisluhnejo svojim otrokom in njihovim strahovom ter se iskreno pogovorijo o trenutni situaciji, in sicer na način, ki je primeren starosti otrok. Pogovorite se o dejstvih in o občutkih, pravi Watersova. S tem, ko bodo otroci na glas izrekli svoje strahove, bodo dobili nazaj občutek nadzora nad situacijo. Starši pa naj se poskušajo izogibati pretiranemu branju novic. Pri izbiri virov naj bodo pozorni. Izbirajo naj verodostojne vire. Tako bodo blažili svojo tesnobnost in pridobivali nadzor.
Vzpostavite novo rutino
Za normalno delovanje je nujno vzpostaviti novo rutino, ki pa ni nujno tako stroga. Rutine namreč dajejo ljudem občutek varnosti, in ta varnost je v tem času še kako pomembna. Če ste v samoizolaciji s svojimi otroki, obdržite podobno rutino, kot ste je bili vajeni prej. Zjutraj pojejte zajtrk, preglejte novice, potem pa naj otroci naredijo naloge, ki so jim jih za tisti dan poslali iz šole. Če imate možnost, preživite čim več časa na vrtu, če ne, pojdite vsak dan na sprehod v bližnji gozd. Pri sprehodih se izogibajte parkom in priljubljenim izletniškim točkam (Šmarna gora, Rožnik …), kjer se zadržuje veliko ljudi! Vzpostavite tudi poznopopoldansko in večerno rutino: skupaj kuhajte, berite knjige, oglejte si kakšen dober film. Čas, ki ste ga prisiljeni preživeti skupaj, naj bo čim kakovostnejši in predvsem odgovorno preživet.
Veliko se gibajte
Za ohranjanje dobrega počutja je ključna fizična aktivnost. Frustracija in zdolgočasenost se pri otrocih pojavita, ko nimajo dovolj možnosti biti aktivni. Ustvarjalne igre na vrtu bodo zaposlile tako otroke kot starše. Če nimate vrta, izberite vodene vadbe na YouTubu in telovadite v dnevni sobi.
Opravite tisto, s čimer že dolgo odlašate
Občutek, da ste v času izolacije nekaj naredili, nekaj premaknili, bo odličen tako za starše kot za otroke. Pomislite na hišna opravila, ki ste se jim (pre)dolgo izogibali: pospravljanje omar, manjša in večja popravila, generalno čiščenje stanovanja ali hiše, morda prebarvate kakšno steno ali preuredite katero od sob … Skratka, opravite vse tisto, za kar sicer nikoli ne najdete časa.
Drug drugemu dajte dovolj prostora
Veliko družin ni navajenih veliko časa preživeti skupaj. Tudi kadar gredo na družinske počitnice, se zamotijo z najrazličnejšimi aktivnostmi in s tem preprečijo, da čas intenzivno preživljajo skupaj. V samoizolaciji se temu ne bomo mogli izogniti. Prisiljeni bomo čas preživljati skupaj, ne da bi lahko kam pobegnili ali se zamotili z raznovrstnimi dejavnostmi. Zato je zelo pomembno, da se naučimo spoštovati to, da vsak potrebuje tudi čas zase.
Ohranjajte stike
Za ohranjanje dobrega počutja je ključno, da ohranjate stik s prijatelji. Otroci lahko stike s sošolci in vrstniki ohranjajo prek družbenih omrežij, prek Snapchata, Instagrama, Skypa in seveda telefona. Ti stiki so ključnega pomena za socialno podporo, ki jo drug drugemu lahko ponudimo.
