De siste årene har stadig flere unge følt det som om noen har feid dem fra seg. De gjorde alt riktig og slik foreldrene, lærerne og miljøet generelt forventet av dem. De studerte. De hadde gode karakterer, de gikk på college. De ble uteksaminert. For de ble lovet at en jobb skulle vente på dem etterpå. Men det er ingen jobb.
Ni težko verjeti, da so bili vsi takšni nasveti dobronamerni. Zagotovo so bili iz perspektive generacije naših staršev povsem razumni. Do konca 21. stoletja je bila prihodnost z vidika posameznika, ki si išče način, kako se bo skozi življenje preživljal, v resnici zelo predvidljiva – razlike med potjo do prve službe našega pradedka, dedka in tudi očeta skoraj ni bilo. Vsi so se priučili za nek poklic ali neko obrt in to so potem opravljali vse življenje. Praviloma so bile njihove zadolžitve tipa ”naredi to in to in to”. Bili so izvrševalci.
Današnja generacija pa odrašča v bistveno drugačnem svetu. Tehnološki razvoj je povsem spremenil naš način življenja – in to v nepredstavljivo kratkem času. Če je še pred nekaj desetletji veljalo, da lahko veliko podjetje ustanovi samo nekdo z res ogromno kapitala, danes to lahko stori kdorkoli s prenosnikom na svojem kavču. Če je nekoč bilo potrebnih ogromno truda in sredstev, da nek izdelek postane globalen, je danes dovolj viralna objava na socialnih medijih. Če je bil nekoč razvoj novih izdelkov izključna domena institucij in korporacij, danes lahko skico izdelka prek spleta pošljemo v 3D-tiskalnik in že naslednji dan ga imamo v rokah.
Posledica teh novih možnosti je poplava novih izdelkov na tržišču. Če je pred sto leti bil v kraju en sam pek, ki je po imenu poznal vse krajane, je danes na vsakem vogalu franšiza, ki prodaja vroče žemljice in sendviče, za pultom pa nekdo dela prek študenta. In najbrž obstaja tudi mobilna aplikacija, s katero lahko naročiš burek na dom.
V takem svetu je konkurenca mnogo hujša kot kadarkoli prej. ”Stara” podjetja se zapirajo, ker jih prehitevajo bolj inovativna, novi igralci pa imajo bistveno manj zaposlenih, ker so znali izkoristiti sodobne tehnologije za bliskovit nastop na trgu. Točno to dela svet nepredvidljiv. Delovnih mest je bistveno manj, tista, ki so ostala, pa so mnogo bolj zahtevna. Najbolj pogoste zadolžitve sodobnih delavcev so tipa ”organiziraj to”, ”uredi tisto” ali pa ”reši ta problem”. Sodobni delavci so ustvarjalci.
Mladi so se danes prisiljeni za preživetje mnogo bolj specializirati kot včasih. In ker podjetja mnogo hitreje nastajajo in umirajo kot nekoč, so prisiljeni bistveno večkrat ”prodajati sebe” in tržiti svoje znanje – bodisi ko si vsakih nekaj let iščejo novo službo bodisi ko prodajajo svoje izdelke.
Mladih teh veščin sistematično ne uči nihče. Skozi šolski sistem so dobili vse potrebno za uspeh – nekje v letu 1970. Vzgajani so bili za izvrševalce in odrasli v svet, ki potrebuje ustvarjalce. Rezultat je ena od najvišjih stopenj brezposelnosti med mladimi v Evropi.
To se dogaja, čeprav imajo mnogi med njimi izjemne ideje, bogata znanja in zanimive hobije. A nihče jih ni naučil proaktivnosti in korakov, kako naj iz njih ustvarijo tudi vir prihodka. Tako postajajo vse bolj vdani v svojo usodo, namesto da bi uresničili svoje potenciale.
Svet danes ponuja res ogromno priložnosti za tiste, ki jih znajo prepoznati in izkoristiti.
To dokazujejo številni mladi in uspešni podjetniki, ki so izpeljali svoje zamisli. Gledano z zgodovinske distance je ta generacija najbolj privilegirana doslej. Le nekaj klikov stran ima dostop do vsega znanja na tem svetu in poceni metod za izdelavo svojih izdelkov. Hkrati ima na razpolago zdravstvo in šolstvo, ki je brezplačno in dostopno vsem, ter študentski status z vsemi svojimi ugodnostmi, kar mladim omogoča več let neobremenjenega življenja.
Verjetno ni mladega človeka, ki mu ne bi starši kdaj zabrusili, naj se raje loti česa resnega, ko je z iskrico v očeh sledil svojemu hobiju. Da je treba imeti lepe ocene in si tako ustvariti prihodnost in se ne ukvarjati z neumnimi rečmi. Danes je nasvet za uspeh ravno obraten – postranski projekti dajejo znanja, izkušnje in veščine, ki odpirajo vrata v prihodnosti. Tudi če posel ne uspe, bo izkušnja ostala.
Pred kratkim sem spoznal dekle, ki šiva obleke v obliki Pokemonov in jih prodaja prek platforme Etsy. Prepričan sem, da je neštetokrat od mame slišala, naj se spametuje. In verjetno je mama vsaj malo spremenila mnenje, ko je zaradi množične priljubljenosti aplikacije Pokemon Go to postal čisto donosen posel.
Avtor kolumne: Matija Goljar, podjetniški mentor, vodja Ustvarjalnika
