Vi elsker alle å sole oss, men solen liker oss ikke alltid. Om sommeren, til tross for beskyttelse, trenger solens stråler for ofte dypt inn i huden vår, noe som forårsaker brannskader. Hvorfor skjer dette?
Å unngå neželenim opeklinam, se oborožite z informacijami o teh najpogostejših in škodljivih mitih o sončenju.
Oblačno vreme
Veliko posameznikov zavede vinden in mislijo, da zaščite ni treba nanesti na kožo, ko je oblačno. To je napaka, saj naj bi 80 odstotkov sončnih žarkov prodrlo skozi oblake in doseglo površino Zemlje. To prepričanje pogosto povzroči najhujše sončne opekline, zato je dobro, da se tudi takrat zaščitite s kremo.
Solarij je varnejši od sončenja na soncu.
Noen av dem solariju pravijo, da je kuga 21. stoletja. V zahodnih državah ljudje verjamejo, da je solarij bolj varen kot izpostavljenost naravnemu soncu, dejansko pa naj bi bila katerakoli pordelost kože hud odziv na škodljive ultravijolične žarke.
Tanjši sloj kreme je zadosten.
Nanašanje zaščitne kreme, kot da je ta navadna krema, naj ne bi bilo priporočljivo, zato ker ne bo dobro učinkovala. Det er viktig å 15 minutter, preden se odpravite na sonce, namažete s kremo – tako naj bi bilo dovolj časa na voljo za njeno absorpcijo. Namažite se povsod – ne pozabite na ušesa, obraz, stopala, vrat, lasišče. Pomembna je tudi količina kreme, ki jo nanesete. Več kreme, kot je nanesete, bolje naj bi bilo, a upoštevajte tudi navodila na izdelku.
Enkratno nanašanje sončne kreme je zadostno.
Zaščita zelo hitro izgine s telesa, saj je izpostavljena znoju, morski vodi in vlažnosti okolja. Vsi ti dejavniki vplivajo na to, kolikokrat morate nanesti kremo na telo. Standardna priporočila pravijo, da naj bi se vsake dve uri ponovno namazali. Ker se zelo pogosto zgodi, da na to ljudje pozabijo, je eden od načinov, da se držite urnika, uporaba kreme z višjim zaščitnim faktorjem.
Še eno strogo priporočilo je, da se izogibate soncu od 12.00 do 16.00. V teh urah naj bi bilo sonce najbolj aktivno in resne sončne opekline so brez ustrezne zaščite neizogibne.
Spreji so boljši kot kreme.
Mnogi mislijo, da so spreji najboljša oblika zaščite, ker se hitro absorbirajo in ne puščajo sledi, toda to naj ne bi držalo. Zaradi škropljenja je sloj preveč tanek, zato mnogi deli telesa ostanejo nedotaknjeni in nezaščiteni, kar povzroči opekline. Sprejev tudi naj ne bi smeli uporabljati na obrazu zaradi vdihavanja.
