Mester og Margaret

Roman Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta je že kmalu po prvem izidu postal fenomen, na katerega se je odzvalo veliko število gledaliških, filmskih, televizijskih, stripovskih literarnih ustvarjalcev. Po mnenju nekaterih kritikov gre za najboljši roman 20. stoletja, zato se ne smemo čuditi ogromnemu številu umetniških del, ki so črpala navdih iz Mojstra in Margarete. Postavitev kompleksnega satiričnega romana na oder vsekakor navdušuje, a je hkrati tudi tvegano dejanje, saj je večplastnost teksta, domišljijska neulovljivost in magičnost romanesknega dogajanja težko prenesti v drug medij. Roman je dramatiziral in ga režira Janusz Kica, ki ga že poznamo po mojstrsko dodelanih režijah, tako da si lahko obetamo zanimivo gledališko izkušnjo. Da je zgodba kompleksen preplet realnega z irealnim, pove že dejstvo, da v zgodbi nastopa Satan, ki želi dokazati uredniku umetnostnega časopisa Beliozu, da je Kristus resnično živel. Satan, torej nekaj popolnoma nasprotnega Kristusu – vsaj po tradicionalnem verovanju – svoj zagovor Kristusa podkrepi s prerokbo, ki se uresniči. Ko tako Belioz izgubi glavo, se po sledeh Satana v podobi profesorja Wolanda odpravi pesnik Brezdomni. Od te točke dalje se skupaj s pesnikom zapletemo v zanimivo iskanje Wolanda, ki nas popelje vse od Pilatovega srečanja s Kristusom prek plesa čarovnic, ki ga gosti Margareta, do norišnice, kjer prebiva Mojster, a si z Margaretino pomočjo pridobi izgubljeni roman in novo življenje s svojo ljubeznijo.