Bartolo ''Buddy'' Valastro, vodja pekarne Carlo’s Bakery v Hobokenu v New Jerseyju v Združnih državah Amerike je svoje znanje o peki tort za vse priložnosti podedoval od svojega pokojnega očeta. Na novi celini velja za enega najbolj inovativnih in trenutno najbolj zaželenih pekov, ki nikoli ne odkloni izziva. Njegove sladke ...
Bartolo ”Buddy” Valastro, vodja pekarne Carlo’s Bakery v Hobokenu v New Jerseyju v Združnih državah Amerike je svoje znanje o peki tort za vse priložnosti podedoval od svojega pokojnega očeta. Na novi celini velja za enega najbolj inovativnih in trenutno najbolj zaželenih pekov, ki nikoli ne odkloni izziva. Njegove sladke kreacije so med trenutno najbolj ”vročimi” čez lužo. Glavna zvezda oddaje The Cake Boss na Discovery Channel, kjer lahko spremljamo tretjo sezono oddaje, postaja vedno bolj poznana v Evropi in posledično tudi pri nas.
Pekarno si prevzel od očeta že zelo zgodaj. Je bilo naporno?
Seveda. Bil sem star sedemnajst let, ko mi je umrl oče. Oče ni bil samo moj dober prijatelj, temveč je bil odličen pekarski mojster. Lahko rečem, da je bil živa legenda za vse v pekarni in v kraju, kjer živimo. Da bi si doživel enako spoštovanje, ki ga je užival on, sem si ga moral najprej prislužiti. Bil sem prvi v pekarni in zadnji, ki sem odšel iz nje. Po naravi sem perfekcionist in ravno to me je v življenju pripeljalo do točke, kjer sem.
Najboljši nasvet tvojega očeta, ki ti še danes pride prav, je …
Trdo delaj, poskusi biti najboljši in nikoli ne pozabi, od kod prihajaš! Ta nasvet me je pripeljal do tega, da imam poleg odlične pekarne tudi svojo oddajo na Discovery Channelu in da moje delo spremlja več milijonov gledalcev po celem svetu. Sam se ne počutim kot TV-zvezda. Menim, da je ponižnost skrivnost in ključ mojega uspeha. Ponižnosti pa me je naučil moj oče.
Glede na to, da si naredil že preko tisoč tort, še vedno uživaš v delu? Jih sploh še kdaj poskusiš?
Oh, oboje. Še vedno rad pojem kos torte ali dva, vendar je to zato, ker imajo naše torte preprosto dober okus. Imam srečo, da se ukvarjam s tem, kar me veseli. Že pri dvanajstih sem vedel, da bo to moj poklic. Vedel sem, da sem dober v tem, kar delam in da bo to moja prihodnost. Še vedno se zalotim, da iz takšnega ali drugačnega razloga odidem v pekarno in naredim oblat ali zmešam kremo … To je moj pobeg. Preprosto se bolje počutim, ko sestavim novo torto. Po vseh teh letih me delo še vedno veseli in mi predstavlja izziv. Zaradi tega sem srečen človek.
Svoje znanje podajaš tudi mlajšim generacijam v Ameriki. Lahko pričakujemo kaj podobnega tudi v Evropi?
Letos sem izdal knjigo in krenil na predstavitveno turnejo po Ameriki. Pri tem naredim majhno predstavitev, na kateri pokažem nekaj ”trikov” obrti. Upam, da bom lahko naredil nekaj podobnega tudi v Evropi. Želel bi se odpraviti na dvo- ali tritedensko turnejo, kjer bi po različnih evropskih mestih lahko imel predstavitve. Kar zadeva poučevanje, bom odprl manjšo tovarnico v New Jerseyju, kjer bomo imeli tudi učilnice. Menim, da je najbolje, če pridejo znanja željni na moj domači teren, kjer se lahko kar največ naučijo.
Kaj najprej naučiš svoje učence?
Kako uporabiti slaščičarsko vreteno in s tem postati kar najboljši slaščičar. Ljudje se ne zavedajo, kako pomemben pripomoček je to pri mojem poklicu. Veliko mladih, ki pridejo iz slaščičarskih šol, ga preprosto ne zna uporabljati. Seveda se te veščine lahko priučijo, a je potrebna vaja. Veliko vaje. Nisem najboljši slaščičar na svetu, a vem, kako se stvari streže. Torto lahko okrasim z zavezanimi očmi. Zame je narediti torto tako, kot je za večino ljudi dihati. To je obvezen del mene.
Kakšen je tvoj proces nastanka mojstrovine, ki ji pravimo torta?
Padem v tako imenovano ”zono”. Popolnoma se umirim, okoli mene ni težav. Srčni utrip se mi zmanjša in roka se popolnoma umiri. Nič ne slišim, nič ne vidim, osredotočim se zgolj na torto in vse, kar naredim, je popolno. Vsak tudi najmanjši gib ima svoj namen. Ko se odmaknem in vidim, kaj sem ustvaril, se končno zavem okolice in ljudi okoli sebe. Veliko ljudi me vpraša, ali sem jezen, ko se torta zareže. Seveda nisem. Še bolj mi laska, ko mi ljudje rečejo, da torta ni samo lepa, temveč je tudi ”božanskega” okusa.
Ime oddaje je The Cake Boss. So si ime izmislili ustvarjalci oddaje ali je morda to nadimek iz tvojega življenja? Te tako kličejo sodelavci?
Sodelavci v pekarni me kličejo različno, a imena niso primerna za objavo v tisku. Ime so si izmislili za potrebe oddaje. Na začetku mi ime ni bilo všeč, saj sem mislil, da bodo ljudje to razumeli, kot da sem domišljav. A kaj kmalu se je pokazalo, da ni tako. Menim, da so dobro izbrali naslov oddaje, saj dobro odraža dogajanje v pekarni.
