Atten år gamle Eva Mavsar går ut fra Høyskole for design og fotografi, kunstgymnas - billedkunst. Samtidig studerer han også industridesign. Som vinneren av den kreative konkurransen til forsikringsselskapet Vzajemna ga hun eksteriøret til Opel Corsa en unik og fantasifull "frakk", ...
Osemnajstletna Eva Mavsar končuje Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, umetniška gimnazija – likovna smer. Vzporedno pa se tudi izobražuje na smeri industrijsko oblikovanje. Kot zmagovalka kreativnega natečaja zavarovalnice Vzajemna je zunanjosti Opla Corsa nadela unikaten in domiseln ”plašč”, ki ga ljudje opazijo že od daleč. Svoj ustvarjalni navdih črpa iz ljubezni do narave, živali in ljubezni do glasbe ter vsega alternativnega. Mladosten šarm, raziskovanje, volja do življenja in optimizem so vrline, ki jih pri njej z veseljem opazimo.
Kako je naneslo, da si se prijavila na Vzajemnin kreativni natečaj?
S šolo smo si šli ogledat bienale industrijskega oblikovanja. Vzajemna je imela tam svojo stojnico. Prijazna gospodična nas je ogovorila in nas povabila k sodelovanju. Ponudila nam je barvice in nam dala izziv. S sošolkami smo se usedle za mizo ter začele risati kot v vrtcu. Pri tem delu sem se spomnila na svojo šolsko nalogo na temo mesto – podeželje, ki mi je prinesla odlično oceno. Tu sem to delo zgolj razširila. Svoje stvaritve smo nato poslale na natečaj popolnoma brez pričakovanj. Zmaga mi je za nekaj časa prinesla avto, ki je zelo dobrodošel glede na to, da sem pred kratkim naredila vozniški izpit. Zanimivo je, da je sošolka, s katero sva se istočasno poigravali z vzorci, zasedla drugo mesto na natečaju.
Kakšni so občutki, ki prevevajo človeka, ko zmaga na natečaju?
Šok. Na natečaj sem se prijavila popolnoma slučajno in brez pričakovanj. Med samim tekmovanjem sem nekajkrat preverila, koliko glasov ima moj avto, a zmage nisem pričakovala. Po prejemu nagrade so mi organizatorji zaupali, da je bil poudarek na prostoročni risbi, kar je moja vsekakor bila. Tako mi je bilo toliko ljubše, da sem poleg odlične ocene v šoli za svoj vzorec prejela še avto v uporabo.
Kam te bo novi avto popeljal?
Imam že nekaj prošenj svojih sošolcev, ki si želijo na izlet, tako da bom morala sestaviti urnik. Ker pa bom morala plačevati bencin sama, si bomo stroške delili. Babice nam bodo tukaj z gotovostjo priskočile na pomoč in nam “stisnile” kakšen evro. Z gotovostjo gremo na izlet na morje ali na Bled, …
Inspiracija …
Najdem jo na različnih koncih. Poleg narave me navdihujejo dela drugih oblikovalcev. Izmisliti si nekaj popolnoma novega je danes težko. Dela dobrih oblikovalcev, slikarjev, arhitektov me vedno navdušijo, saj v njih vidim veličino. Vedno ugotovim, da bi lahko dodala kašen svoj detajl, svoj pečat. Tako dobim idejo, ki jo raziščem in pri tem ustvarim nekaj novega. Delo avstrijskega umetnika Hundertwasserja mi je zelo všeč. Težil je k naravi. V njegovih hišah ni ravnih črt, kotov, tla niso ravna, je poln barv in zanimivih oblik. Pri oblikovanju imam rada masivo in naravne materiale. Želim si postati arhitektka, raziskovati notranji dizajn, se igrati z industrijskim dizajnom …
Dobiš včasih idejo tudi z drugih področij kulture?
Kultura v najširšem smislu mi daje voljo do ustvarjanja. Spoštujem vse, ki razmišljajo s svojo glavo, so dali kaj na oder, v javnost in se jim je uspelo na ta način izraziti.
Si na katero svojo stvaritev res ponosna?
Naredila sem zelo zanimivo ptičjo hišico po principu ready made design. To je dizajn, pri katerem uporabiš že obstoječe predmete, ki jim daš novo uporabnost. Tako je moja hiška nastala iz zajemalke in džezve za kavo. Sem tudi zadovoljna s celostno podobo za festival Videomanija – festival mladinskega filma, ki sem jo tudi razvila za neki natečaj.
Je oblikovanje tvoja edina strast?
Prav gotovo me navdušuje tudi glasba. Deset let sem igrala klasično kitaro. Sem basistka v skupini Artznie. Z bobnarjem sva stalna člana, medtem ko se postave skupine menjajo. Vsako leto imamo koncert za pusta. Sem aktivna tudi v kitarskem orkestru glasbene šole Vič – Rudnik, s katerim se pripravljamo na nastop v Filharmoniji, ki bo meseca marca. Igranja ne bom nikoli opustila. Če primerjam oblikovanje z igranjem na kitaro, mi le-to daje več svobode pri izražanju svojih zamisli. Pri igranju na inštrument preigravam klasična dela velikih mojstrov. Tu je interpretacija seveda zelo pomembna, a igram ”ideje” nekoga drugega, pri oblikovanju pa imam vse vajeti v svojih rokah, od lastne ideje do izvedbe in to mi daje večjo svobodo izražanja.
