Poglejte za obzidje Vatikana – v dom najmočnejšega svetovnega verskega voditelja, kjer skoraj 15 kilometrov muzejev hrani nekaj najbolj osupljivih umetniških del.
Pred petimi leti marca je papež Frančišek postal 226. papež rimokatoliške cerkve in vodja 1,29 milijarde njenih pripadnikov. To priložnost je praznoval s spominjanjem na njegove različne in za nekatere občasno tudi sporne dosežke. Papež je teh pet let živel za stenami Vatikana, sedeža svetovne katoliške uprave, Svetega sedeža, ki se nahaja na zahodnem bregu Tibere v Rimu. Je kraj, kjer se prepletata tako duhovna moč kot zgodovina, ki sega več tisoč let nazaj. Tukaj je pogled za stene čudovite mikrodržave, ki jo najpomembnejši verski voditelj imenuje dom.
Vatikan, najmanjšo državo in svetu, obdaja le italijanska prestolnica Rim. Površina Vatikana je okoli 40 hektarjev.
Za zidovi Vatikana so nekatere najbolj znane verske in kulturne znamenitosti na svetu. Drobno enklavo skoraj v celoti obdaja impozantni zid, ki je bil dokončan leta 825.
Prva stvar, ki jo običajno vidijo obiskovalci, ki stopijo na drugo stran zidu, je ogromni trg sv. Petra. Obkrožen je z rimskimi stebri, v sredini je obelisk, ki ga je iz Egipta dal pripeljati rimski cesar Kaligula. Trg sv. Petra je prav tako središče, kjer se zbirajo verniki, ki želijo prisluhniti papežu.
Osrednji del Vatikana je verjetno bazilika sv. Petra, ki se razprostira na trgu. Za dokončanje stavbe z izpopolnjeno notranjostjo, ki stoji danes na trgu, so potrebovali 120 år. Zgrajena je na vatikanskem griču, kjer naj bi rimski cesar Neron usmrtil sv. Petra. Je okrašen in spoštljiv spomenik z deli svetovno priznanih slikarjev in kiparjev.
Krona bazilike je njena masivna kupola, ki se od tal dviga skoraj 134 metrov visoko. Michelangelo, ki ga mnogi imajo za najboljšega kiparja v zgodovini, je zasnoval njeno notranjost. Vrh kupole – dosežete jo, ko prehodite 551 stopnic – ponuja čudovit razgled na Rim in Vatikanske vrtove, ki ležijo za baziliko.
Vatikanski vrtovi so nastali leta 1279, turisti pa jih po navadi ne morejo obiskati, saj je to papežev osebni prostor za sprostitev. På 23 hektarjih zasedajo več kot polovico države Vatikan. V okolici vrtov so številne stavbe in palače, prav tako pa je na robu vrtov papeški helikopter. Nad heliportom je latinski napis, ki pravi: “Da bi s tem primernejše in udobneje gledal navzdol.”
Severno od bazilike, v bližini vrtov, je Vatikanska palača – mreža povezanih stavb, ki je sestavljena iz več kot 1000 sob. Palača je polna kapelic, upravnih stavb in stanovanj, papeži pa jih že od 14. stoletja dalje imenujejo dom. Večji del palače je danes posvečen Vatikanskim muzejem, ki sodijo med največje muzeje na svetu. Muzeji se raztezajo na osupljivih 15 kilometrih. Nekateri pravijo, da bi potrebovali kar štiri leta, da bi jih prehodili, če bi v muzeju porabili eno minuto za prav vsako umetniško delo.
Galerije v muzeju so razporejene po stropih, portikih, stenah in stebrih. Kronski dragulj je Sikstinska kapela, dom nekaterih največjih del Michelangela. On in drugi renesančni umetniki so delali več kot 60 let po izgradnji kapele, da bi izpopolnili vsak njen kotiček. Sikstinska kapela je prav tako prizorišče papeških konklav, kjer kardinali glasujejo, kdo bo naslednji papež. Ko dosežejo soglasje, se iz dimnika pokadi beli dim.
Poleg kapele je Apostolska palača, ki je bila prvotno zgrajena kot prebivališče papeža Sixtusa V. in je stoletja bila papeška rezidenca. Kot praktično povsod drugje v Vatikanu je tudi notranjost Apostolske palače navdušujoča. Enako navdušujoča je tudi Apostolska knjižnica, kjer papež pogosto sprejema svetovne dostojanstvenike. Papež Frančišek je prelomil tradicijo in ne živi v Apostolski palači, ampak v skromni hiši za goste. Ta je v nasprotju s palačo veliko bolj udobna.
Palačo varuje švicarska garda, najmanjša vojska na svetu, ki že od leta 1506 služi Svetemu sedežu. Da lahko postanete član te prestižne vojske, morate biti neporočeni Švicar, katolik, star med 19 in 30 let. Tudi uniforme vojakov so že od leta 1506 nespremenjene.
A tudi vatikanske palače niso bile vedno varne – papeži si morali nekajkrat pobegniti po prehodu Passetto di Borgo, ki povezuje palače z Angelski gradom ob reki Tiberi.
Po stoletjih obstoja Vatikan danes priča o tisočletni zgodovini katoliške cerkve. In medtem ko papeži pridejo in gredo, bo kraj, ki ga imenujejo dom, še naprej razsvetljeval obzorje Večnega mesta.
