Noen filmkritikere sier at sjangeren til en film kan gjenkjennes på fargen på filmscenene. Varme rødtoner er nemlig forbeholdt romantiske filmer, mindre mettede farger for apokalyptiske filmer, kjølige blåtoner for skrekkfilmer, fluorescerende grønne nyanser for science fiction, gult for ørkenfilmer, mettede levende rødtoner for komedier, og for alle andre sjangere der. er episke blå og oransje. Hva ønsker filmskaperne å oppnå med disse fargene og hvor mye påvirker de følelsene våre med dusjteknikken? Mer om det nedenfor.
Kot glasba v dvigalu ali čakalnici ima barva moč, da vpliva na naše počutje in razpoloženje, ne da bi se tega sploh zavedali. Ljudje kar 87 odstotkov vseh čutnih vtisov dobivamo prek barvnega sveta, in tega se filmski ustvarjali še kako dobro zavedajo. Zato barvni odtenki filmov niso nikakršno naključje, psihologija barv pa je posebna veja filmske industrije. Z barvami namreč filmi pridno in ”prikrito” manipulirajo z našimi čustvi.
LES MER: De største feilene i storfilmer som du må ha gått glipp av
Koloristi v sedmi umetnosti sledijo Plutchikovemu kolesu čustev (Robert Plutchik je bil ameriški psiholog), tridimenzionalnemu modelu, ki pojasnjuje odnose med posameznimi čustvi z barvnim kolesom. Naš odziv na barvo je resda odvisen od kulturnega okolja in konteksta, a obstajajo tudi ”univerzalni” odzivi. Prisluhnite poučnemu videu (glejte spodaj) in se natančneje podučite o tem, kako filmski ustvarjalci z barvo manipulirajo z našimi čustvi.