Den slovenske ferien nærmer seg, helgen med skiflyvninger i Planica, som utvilsomt vil bli et skue uten sidestykke. Hvis du ikke skal ha det travelt i dalen nedenfor Poncami mellom 21. og 24. mars, kan du i hvert fall håpe på å krysse fingrene for de slovenske ørnene. Og hva vet du fortsatt ikke om denne historiske konkurransen?
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj zanimivosti o Planici, ki vam morda še niso znane.
1. Joso Gorec, dolgoletni generalni tajnik jugoslovanske zimsko-športne zveze in prizadevni smučarski organizator, je prepoznal potencial Planice in tako so se leta 1931 pojavile zamisli o večji skakalnici, kjer bi lahko organizirali mednarodna tekmovanja, vključno s svetovnim prvenstvom. Stanko Bloudek je začel z gradnjo 70-metrske skakalnice leta 1932. Na 80 metrov jo je povečal Ivan Rožman, ki je popravil tudi nekatere njene napake
2. Planica se je leta 1934 prvič umestila na svetovni športni zemljevid. 4. februarja je gostila državno prvenstvo, kjer je Franc Palme postavil nov državni rekord – 60 metrov. 25. marca so na skakalnici nastopili svetovni asi. Nov svetovni rekord je postavil Norvežan Birger Ruud – 92 metrov.
3. Planica je s še enim povečanjem postala največja skakalnica na svetu, norveška smučarska zveza pa je na vse načine želela omejevati razvoj skokov. Tako je svojim tekmovalcem leta 1935 prepovedala nastop na uradni tekmi, na kateri je nato zmagal Poljak Stanislav Marusarz.
4. 18-letni Avstrijec Sepp Bradl-Buw je 15. marca 1936 kot prvi človek preletel 100 metrov in se z daljavo 101,5 metra vpisal v zgodovino. Dve leti pozneje je rekord pomaknil na 107 metrov.
5. Med junake sta se zapisala tudi Rudi Finžgar (101 meter) in Albin Novšak (103), ki sta prva Jugoslovana, ki sta preletela 100 metrov.
6. Leta 1953 naj bi v Planici javnosti tudi prvič predstavili Cockto.
7. Leta 1969 sta brata Gorišek uresničila svoj načrt o velikanki. Med 21. in 23. marcem istega leta je bilo v zgodovini smučarskih skokov doseženih največ svetovnih rekordov. Na tekmovanju so slavili Norvežan, Bjoern Wirkola (156 in 160 metrov), Čeh, Jiri Raska (156 in 164 metrov) ter Nemec, Manfred Wolf (165 metrov).
8. Leta 1971 so smučarski poleti postali svoja disciplina, Planica pa je dobila prvo organizacijo svetovnega prvenstva.
9. Leta 1979 je Ansambel bratov Avsenik posebej za svetovno prvenstvo v poletih napisal skladbo Planica, Planica, katere refren se danes predvaja ob vsakem skoku nad 215 metrov.
10. Leta 1988 se je Primož Ulaga vpisal v zgodovino Planice, saj je kot prvi Slovenec zmagal v Planici in to celo dvakrat.
11. Leta 1994 je čudežni finski deček Toni Nieminen prvi poletel čez 200 metrov.
12. Prvo skupno zmago v svetovnem pokalu in prvi kristalni globus je leta 1997 Sloveniji priskakal Primož Peterka.
13. Od leta 2000 Planica beleži polete čez 220 metrov. To mejo so prvi presegli Andreas Goldberger, Thomas Hörl in Ville Kantee.
14. Trenutni rekord Letalnice bratov Gorišek ima Poljak Kamil Stoch, ta je 25. marca 2017 poletel 251,5 metra.
