"Gråting er ikke et tegn på svakhet. Fra fødselen er det et tegn på at du lever." – Charlotte Brontë
Včasih je jok najboljša rešitev. Jok je normalen odziv na žalost, srečo, stres – čustva, vendar pa ljudi, ki veliko jočejo, pogosto dojemajo kot šibke in nezmožne zadrževanja čustev. Solze pa niso samo prikaz stiske, ampak imajo tudi katarzičen učinek. Jok je izraz moči, ne zmore namreč vsakdo sprejeti svojih čustev in bolečin ter jih izraziti na primeren način.
Nevroznanstvenik dr. William H. Frey II, avtor knjige Crying: The Mystery of Tears in ustanovitelj centra za raziskovanje Alzheimerjeve bolezni v Minnesoti, je 20 let raziskoval vpliv in posledice joka. “Jok ni samo čustveni odgovor na frustracije in žalost, temveč tudi zdrav način za zmanjšanje stresa, ki lahko ima negativen vpliv na telo, kot so povečano tveganje za srčne bolezni in druge motnje, povezane s stresom,” han sier.
Njegova raziskava je pokazala, da je bilo 85 odstotkov žensk in 73 odstotkov moških po joku manj žalostnih in jeznih. Znanstveniki so celo določili časovni okvir, kdaj je najbolj zdrav čas za jokanje: to je med 19. in 22. uro.
Zakaj je torej dobro, da se pošteno zjočemo?
1. Jok lajša stres
Dolgotrajni stres povečuje tveganje za srčno kap in lahko poškoduje nekatere dele možganov, pospeši prebavne težave, povzroča glavobole in migrene. Jok pa pozitivno vpliva na splošno stanje organizma. Z njim se znebimo čustvenih bremen in vseh negativnih čustev, ki smo si jih nakopičili v sebi. Če se želite, ko ste žalostni, v skrbeh itd., znebiti stresa, se dobro zjočite.
2. Jok znižuje krvni tlak
Dokazano je, da naj bi jok zniževal krvni tlak in umiril ritem srca. Raziskava je potekala na posameznikih, ki so doživljali izbruhe joka. Ko so jim po terapiji izmerili tlak, je ta bil nižji, srčni utrip pa počasnejši.
3. Solze odstranjujejo strupe iz telesa
Dr. Frey poudarja, da se z jokom zmanjšuje količina strupov v telesu. Solze pomagajo, da se izloča stresni hormon kortizol, ki se nabere v telesu v času čustvenih pretresov. Jok je duševno in telesno sproščanje, ki ljudem omogoča, da opustijo bolečino in znova zaživijo.
4. Jok znižuje raven mangana v telesu
Če jočemo, naj bi se nam v telesu znižala raven mangana, minerala, ki vpliva na razpoloženje. V solzah je njegova koncentracija višja kakor v krvi. Zvišane ravni mangana so namreč povezane tudi s tesnobo in razdražljivostjo.
5. Jok vzbuja empatijo
Čeprav lahko vsi sesalci potočijo solze, naj bi samo ljudje jokali v stanju čustvenega stresa. Jok pomaga prepoznati občutke v nas, je izraz čustev in notranjega stanja posameznika. Čustva nas motivirajo, da sočustvujemo z drugimi, ko se znajdejo v stiski. Solz ne gre zadrževati, so povsem normalen odziv na čustva.
Ko se boste naslednjič počutili, da bi se najraje zjokali, si naredite uslugo in solz nikar ne zadržujte. Najdite miren prostor, prijateljsko ramo za jok in se jim prepustite. Izjočite se in naj s solzami odteče vsa bolečina in vse težave.
