Dette er hvordan livene våre vil endre seg: de teknologiske trendene som vil markere året 2020

Še nikoli v zgodovini ni toliko glav razmišljalo in razvijalo novih in pametnejših tehnologij, ki bodo v prihodnosti krojile naš vsakdan. Razvoj gre celo tako hitro, da časa za privajanje na novo tehnologijo preprosto ni, saj je za vogalom že nova in boljša tehnologija. Svet se počasi, a strumno digitalizira. Tako bodo naprave, ki so se nam zdele na sejmih, kot je bil letošnji CES, nenavadne, čez nekaj let (morda že prihodnje leto) povsem običajne.

A pojdimo lepo po vrsti. Pogledali smo si tiste trende, ki bodo zagotovo zaznamovali leto 2020.

Večji, boljši televizorji

Trg televizorjev se nenehno nadgrajuje in dopolnjuje s funkcijami, ki obstanejo ali pa tudi ne. Lastnost, ki se je zagotovo “prijela”, je ločljivost UHD. A trg se ne ustavi. 8K televizorji postajajo vedno cenejši, in če je še lani takšen televizor imela le peščica proizvajalcev, so jih letos razkazovali skoraj vsi. Že v letu 2021 lahko pričakujemo, da bo 8K televizor dovolj poceni, da si ga bo lahko privoščil tudi običajen potrošnik.

Ne smemo pozabiti niti na nove tehnologije prikazovanja slike. Še vedno bomo lahko izbirali med zasloni IPS, QLED in OLED. Se bosta pa tokrat zbirki pridružila še MicroLED in Mini-LED. Prvi je Samsungovo delo in je popoln nadomestek OLED-zaslona, nazaj ga držita le njegova velikost in seveda cena. Mini-LED pa je le izpopolnjena različica obstoječih LED LCD-televizorjev, le da so tu LED-luči manjše in ločeno od preostalih osvetljujejo določene dele zaslona.

Napredni senzorji za merjenje zdravja

Kako hiter je napredek, priča dejstvo, da bi za meritve, ki jih danes na nas opravljajo pametne naprave, kot je ura, morali pred nekaj leti odšteti zajeten kupček denarja. Naprave bodo sicer še vedno merile podobne stvari kot do zdaj, torej srčni utrip, stres, kisik v krvi, kakovost spanca in podobno, le da bomo seznamu dodali še podrobnejše analize teh podatkov ter ugotavljanje srčnih bolezni in motenj spanca.

Pa ne samo pametne ure, krvni pritisk bodo lahko merile tudi slušalke za uho, ki bodo lahko zaznale, ali trpimo za hipertenzijo. Prototip takšnih slušalk so predstavili pri podjetju Valencell. Pametna očala Lexilens bodo pomagala pri disleksiji, pametna ura Glutrac pa bo brez zbadanja izmerila krvni sladkor. Skratka, s pametnimi napravami, ki so del našega vsakdana, bomo zdaj lahko merili vedno več stvari ter tako bili pozornejši na naše zdravje. Profesionalna zdravniška oprema bo še vedno najbolj natančna, zna pa se zgoditi, da vam bo lahko že pametna ura odkrila skrito bolezen in vas predčasno rešila morebitnih zapletov.

Zložljivi zasloni povsod

Lani se je veliko govorilo o zložljivih pametnih telefonih. Eden izmed prvih takšnih telefonov, Samsung Galaxy Fold, je kljub nesrečnemu začetku prepričal veliko piscev recenzij, da je zložljiva prihodnost smiselna in dobrodošla. Industrijo je v to potisnila ravno želja po vedno večjem zaslonu, in zložljiva tehnologija je pač edina možnost, da velik zaslon pospravimo v žep.

Letos tako pričakujemo več zložljivih pametnih telefonov, tehnologijo pa so že posvojili na prenosnikih (ki zdaj spominjajo bolj na tablični računalnik) in celo televizorjih. Tukaj najbolj izstopa rešitev podjetja Lenovo, ki je do zdaj edino predstavilo končen produkt in ne samo koncepta, kot so storili recimo pri podjetju Intel s prenosnikom z zložljivim zaslonom Horseshoe Bend.

Podpora tehnologiji 5G vedno pogostejša

Pametni telefoni in preostale naprave, ki že podpirajo 5G, Slovenije še niso videli. Utegne se zgoditi, da bo letos precej podobno, saj bo kljub podelitvi namenskih frekvenc pri nas treba počakati še nekaj let na implementacijo te nove tehnologije. Kljub kritikam pa bo ravno ta omogočila vizijo prihodnosti, h kateri stremi večina futuristov. Poleg povečane podatkovne hitrosti in pametnih domov bo z njo mogoče povezovati mesta v pametna mesta, povezovati infrastrukturo, izboljšati sisteme za avtonomni transport in še bi lahko naštevali.

Pri Toyoti so se lotili ambicioznega projekta. Na Japonskem želijo zgraditi manjše mesto z 2000 prebivalci, ki bo nekakšen testni poligon za mesto prihodnosti. V pametnem mestu Woven City bodo tako preizkušali vrsto različnih tehnologij: avtonomna vozila, pametne domove z robotskimi asistenti, posebno oblikovane ulice in različne vrste transportnih vozil. Toyota sicer še ni razkrila, katera brezžična tehnologija bi znala vse to povezovati, a nedvomno bo to ravno 5G. Mesto naj bi zaživelo že v začetku leta 2021.

Večja skrb za obnovljive vire

Počasi se vedno več ljudi zaveda, da trenutnega stanja v svetu in našega življenjskega sloga planet na dolgi rok ne bo prenesel. Zato je še kako pomembno, da se iščejo metode, s katerimi bodo uporabniki čim preprosteje prešli na okolju prijaznejši način življenja. To vključuje nove metode pridobivanja energije iz solarne energije, celo pridobivanje vode prek solarne energije, pa seveda iskanje prehranskih nadomestkov, ki posnemajo okuse, ki so nam tako zelo ljubi. Kot recimo pri Impossible Foods, kjer so že lani prepričali s svojim rastlinskim “govejim” burgerjem in letos ponudili še nadomestek svinjine.

V naslednjih letih bo človeštvo znova premikalo mejnike v znanosti in tehnologiji. Iz dneva v dan smo bliže temu, da bomo vsi živeli v mestih, podobnih Toyotinemu. Ko bomo v žepih nosili telefone z velikim zaslonom, ki jih bomo preprosto zložili. Ko nam bo katera izmed pametnih naprav sama postavila diagnozo zdravja in preprečila nepotrebne obiske pri zdravniku. Ko nas bo avtomobil po naročilu zapeljal na želeno destinacijo, ne da bi se sploh dotaknili volana. In ko bomo dovolj samooskrbni z energijo iz obnovljivih virov, da nam ne bo treba več poslušati o globalnem segrevanju. Se veselite takšne prihodnosti?