Døden har vært en integrert del av livene våre siden fødselen, men vi har fortsatt vanskelig for å venne oss til tanken på det. I vår kultur frykter vi det, noen ganger er det tabu, i andre blir det sett helt annerledes på. I årevis har mennesket forsøkt å forlenge livet sitt, å tillate seg selv bedre kvalitet på de siste årene, noen ganger prøver han til og med å overliste naturen, men foreløpig har vi alle, uten unntak, en utløpsdato. Men hva om moderne teknologi kunne tilkalle de døde fra evig søvn?
Muhammad Ahmad, profesor na računalniškem oddelku univerze v Washingtonu (Tacoma/ZDA), je leta 2013 izgubil očeta. Pravi, da njegovo življenje po tem nikoli več ni bilo isto. Kmalu po očetovi smrti je začel projekt The Mushtaq Ahmad Mirza, ki ga je poimenoval po očetu in sloni na odkrivanju in razvijanju tehnologije, ki bo mrtve s pomočjo simulacije pripeljala nazaj v naša življenja. Z vso podatkovno bazo in pametnimi napravami, pravi Ahmad, lahko o človeku zberemo in preberemo več kot dovolj podatkov in ga lahko tako dobro preučimo, da bi zlahka vedeli, kako bi se ta človek v prostoru vedel, kako bi hodil, kam bi šel v določenem trenutku in tako naprej. Vse, kar potrebujemo, je njegovo oziroma njeno telo. Toda telo je mrtvo, kajne?
S tehnologijami in orodji, kot so strojno učenje, procesiranje naravnega jezika, interakcija človek-računalnik, Turing-testen ter nazadnje virtuell virkelighet, so dobre možnosti, da pridemo do simulirane različice naših ljubljenih, ki jih ni več med nami.
Seveda se pri tem poraja mnogo vprašanj o posledicah. Kako bi to spremenilo naša življenja in odnose? Bi nam bilo enako mar za žive ljudi ali bi vse skupaj doživljali bolj samoumevno? Je morda bolje pustiti žalosti, da je del naših življenj, in dovoliti naravi svojo pot?
Mer informasjon:
mushtaqahmadmirza.com
